Papež Frančišek se je z odločnimi besedami zavzel za kulturo sprejemanja v Evropi ter proti nacionalizmom in vojnam na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Sredozemlje mora znova postati kraj upanja, pri tem pa pomembno vlogo igrajo tudi cerkvene skupnosti, je po navedbah avstrijske katoliške agencije Kathpress in Radia Vatikan sveti oče včeraj dejal ob sklepu štiridnevne konference cerkevnih voditeljev sredozemskega prostora v italijanskem Bariju.

Papež je jasno obsodil vojno kot temeljni vzrok sodobnih migracij. »Vojna je popolna norost, saj je noro uničevati hiše, mostove, tovarne, bolnišnice, ubijati ljudi in uničevati vire,« je poudaril Frančišek. Nabava orožja družbi jemlje življenjsko pomembne vire za družinsko, zdravstveno in izobraževalno politiko. Nihče ne bi smel »vojne sprejeti kot normalnost ali kot neizogibno pot za urejanje razhajanj in nasprotujočih si interesov«.

V nagovoru v stolnici sv. Nikolaja v Bariju je papež ostro obsodil tudi hinavščino mednarodne skupnosti. »Najprej na mednarodnih simpozijih in srečanjih številne države govorijo o miru, ko se vrnejo domov, pa prodajajo orožje državam, ki so v vojni. To se imenuje velika hinavščina,« je zatrdil Frančišek. To velja tudi za »še nerešeni spor« med Izraelci in Palestinci, ki je »v nevarnosti, da rešitve ne bodo pravične in bodo tako znanilke novih kriz«. Sveti oče je s tem posredno kritično ocenil tudi zadnje politične predloge za rešitev izraelsko-palestinskega spora, najverjetneje ameriške, na račun Palestincev.

Reševanje namesto zapiranja

Papež je znova opozoril na »brezbrižnost in zavračanje«, ki sta v Evropi jasno vidna v odnosu do beguncev. Nikoli ne smemo sprejeti, da ljudje, ki se polni upanja »odpravijo na pot preko morja, umrejo, ne da bi jim bila ponudena pomoč«. Prav tako ne smemo dopustiti, da nekdo, ki pride od daleč, postane žrtev spolnega izkoriščanja ali je premalo plačan ali pa pade v kremplje mafiji.

Stvarnost v Evropi pa je, da se države zapirajo v lastno bogastvo in samostojnost ter ob tem »ne opazijo tistega, ki s svojimi besedami ali preprosto s svojim bednim stanjem prosi pomoči«. V politični razpravi je migracija instrumentalizirana in begunci pogosto predstavljeni kot »invazija«, kar v ljudeh zbuja strah. Te »nove oblike populizma« ga neprijetno spominjajo »na govore iz tridesetih let prejšnjega stoletja«, je pojasnil Frančišek.

Papež ostro obsoja tudi govore o »spopadu kultur«, ki služijo le »upravičevanju nasilja in spodbujanju sovraštva«. V resnici pa sta vzroka za skrajništvo in terorizem odpoved oziroma slabost politike in sektaštvo.

Zidovi niso rešitev

Sprejem in vključevanje beguncev »seveda ni lahek proces«, je priznal sveti oče, zaradi vedno večjega števila oboroženih sporov in nenehnih podnebnih sprememb pa lahko pričakujemo vedno večje število migrantov. Toda države bi se morale na to bolje pripraviti kakor s postavljanjem zidov, ki zgolj drugim zapirajo pot do bogastva in razvoja, pa tudi možnosti za srečanje z drugim.

Najti je treba trajnostne rešitve, ne le vojaških posredovanj, na katere se je doselj omejevala mednarodna skupnost. Dosti bolj so potrebni ukrepi za enake možnosti in splošen dostop do blaginje, dialog ter premagovanje predsodkov in stereotipov.

Morje srečanja

Sredozemlje ima pri tem »posebno poklicanost«, je poudaril papež. Navsezadnje je ravno srečanje različnih kultur nekoč prispevalo k temu, da je antični »Mare Nostrum« postal zibelka evropske civilizacije in duhovne zgodovine. Sredozemlje kot »kraj srečanja, dialoga in vključevanja« je dediščina in potencial, ki ju danes ne smemo postavljati na kocko. Poleg tega je Sredozemlje »strateško območje, katerega ravnovesje vpliva tudi na druge dele sveta«.

Nacionalistična logika, ki pravi, da so države, oddaljene od Sredozemskega morja, manj dostopne za begunce in s tem bolj »privilegirane«, se ne sme udejanjiti, zahteva papež. Iz »sredozemskega pokopališča« bi morali s skupnimi močmi znova urediti »kraj upanja«. Za mir si morajo ves čas neutrudno prizadevati predvsem verske skupnosti.


Foto: Vatican Media

Papež med bogoslužjem: Jezus od nas zahteva »skrajništvo ljubezni«

V nagovoru med bogoslužjem je papež zbrane pozval k »skrajništvu ljubezni«. »Gospod ni bil oprezen, ni sklepal kompromisov,« je sveti oče dejal v navzočnosti okoli 40.000 vernikov, ki so se zbrali v središču južnoitalijanskega pristaniškega mesta. Krščansko skrajništvo, ki ga od nas zahteva Gospod, se kaže v ljubezni do sovražnika.

Papež je poudaril: »Ljubite svoje sovražnike. Dobro nam bo delo, če si bomo te besede ponavljali in jih namenili osebam, ki z nami grdo ravnajo, ki so nam neprijetne, ki jih težko sprejemamo, ki nam jemljejo vedrino. Ljubíte svoje sovražnike.« To ni nemogoče. Kajti kdor ljubi Boga, v srcu nima sovražnikov. »Češčenje Boga je nasprotno kulturi sovraštva,« je pojasnil Frančišek.

V nadaljevanju nagovora je obsodil »kult pritoževanja«: Jezus se zaveda, da mnogo stvari ne deluje, da bo vedno kdo, ki nam bo želel hudo. Prosi nas le, naj molimo in ljubimo. To je »Jezusova revolucija«, največja v zgodovini: od sovražnika, ki ga sovražimo, ki ga ljubimo, do kulture darovanja. Če smo Jezusovi, je to pot, ki ji moramo slediti.

Papež je priznal, da obstajajo ljudje, ki imajo ob »veličini ideala« pomisleke, ali je mogoče preživeti v svetu, kjer »prevladuje logika moči«. V očeh sveta je »Jezusova logika« morda poražena, je pojasnil Frančišek, »toda zmaga v Božjih očeh.« Ljubiti in odpuščati v resnici pomeni, da živimo kot zmagovalci. Kdor pa vero zagovarja z nasiljem, bo poražen.

Zahteva po takojšnjem prenehanju spopadov na severozahodu Sirije

V nagovoru med opoldansko molitvijo angelovega češčenja v Bariju je papež izrekel zahtevo po takojšnjem prenehanju spopadov na severozahodu Sirije. Namenil je »močan poziv vsem udeležencem in mednarodni skupnosti, naj umolkne hrup orožja ter se prisluhne joku malih in nezaščitenih«.

Po poročilih človekoljubnih organizacij je položaj prebivalcev v sirski pokrajini Idlib in v zahodnem Alepu trenutno obupen. Vojaška ofenziva sirske vlade naj bi z domov pregnala več kot 900.000 ljudi. Ker je meja s Turčijo zaprta, begunci nimajo izhoda iz države.

Papež je v opoldanskem nagovoru spodbudil, »naj se odstrani preračunavanja in interese ter se zaščiti življenja civilistov in mnogih nedolžnih otrok, ki plačujejo posledice«. Gospod naj premakne srca vseh, da bodo lahko »premagali logiko spopada, sovraštva in maščevanja ter se prepoznali kot bratje, otroci enega samega Očeta«.

Papež se je na koncu zahvalil vsem škofom, ki so se udeležili srečanja o Sredozemlju kot meji miru, ter vsem, ki so na različne načine prispevali k uspešni izvedbi dogodka v Bariju.