Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež med begunci na Lezbosu

Objava: 18. 04. 2016 / 06:59
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:29
Ustavi predvajanje Nalaganje

Papež med begunci na Lezbosu

»Prišli smo, da bi pozornost sveta usmerili na to humanitarno krizo.«

Papež Frančišek je danes obiskal grški otok Lezbos. Na tamkajšnjem letališču so ga pričakali predsednik grške vlade Aleksis Cipras, ekumenski patriarh Bartolomej ter pravoslavni nadškof Aten in vse Grčije Hieronim. Navzoč je bil tudi predsednik Grške škofovske konference Fragkiskos Papamanolis.



Frančišek, Bartolomej in Hieronim so najprej obiskali begunsko in sprejemno središče Moria, kjer je trenutno okoli 2.500 prebežnikov, med njimi veliko otrok. Ob prihodu so trije verski voditelji najprej pozdravili skupino mladoletnikov, ki jih je pričakala na dvorišču sprejemnega središča, nato pa so se v bližnjem šotoru osebno srečali in pozdravili s približno 250 prosilci za azil. To je bil osrednji dogodek in glavni namen Frančiškovega obiska na Lezbosu. Po srečanju z begunci so nadškof Hieronim, patriarh Bartolomej in papež Frančišek predstavili vsak svoj nagovor na dvorišču, kjer običajno popisujejo novoprišle migrante. Ob koncu so podpisali še skupno izjavo.

Papež Frančišek je v svojem nagovoru beguncem zagotovil, da v stiski niso sami. V zadnjih mesecih in tednih so sicer veliko pretrpeli v iskanju boljšega življenja, mnogi so bili prisiljeni zbežati pred oboroženimi spori in preganjanji, predvsem zaradi svojih otrok. Za svoje družine so veliko žrtvovali. Kot je dejal sveti oče, poznajo bolečino, ko so morali za seboj pustiti vse, kar jim je bilo ljubo, ne vedoč, kaj s seboj prinaša prihodnost.

Frančišek je prišel v Morio skupaj s patriarhom Bartolomejem in nadškofom Hieronimom »preprosto zato, da bi bil z njimi in prisluhnil njihovim zgodbam«. Dejal je, da želijo pozornost sveta usmeriti na to težko humanitarno krizo in prositi za njeno rešitev. Kot možje vere želijo združiti svoje glasove, da bi odkrito spregovorili v njihovem imenu. Papež je izrazil upanje, da bo svet postal pozoren na te zares tragične in obupne položaje ter da bo odgovoril na način, vreden naše skupne človečnosti.

Sveti oče je v nadaljevanju izpostavil, kako je Bog ustvaril človeški rod tako, da bi oblikoval eno samo družino. Kadar kakšen naš brat ali sestra trpi, se to dotakne vseh. Vsi iz izkušnje vemo, kako nekatere osebe zlahka spregledajo trpljenje drugih in celo izkoriščajo njihovo ranljivost. Res pa je tudi, da tovrstne krize lahko iz ljudi potegnejo najboljše. To so migranti lahko videli pri grškem prebivalstvu, ki je kljub svojim težavam velikodušno odgovorilo na njihove potrebe, pa tudi v mnogih osebah, predvsem mladih, ki so prišli iz vse Evrope in celotnega sveta, da bi jim pomagali. Res je, da je treba storiti še veliko, je pripomnil papež, ob tem pa povabil k zahvali Bogu, da nas v našem trpljenju nikoli ne pušča samih. Vedno je namreč na svetu nekdo, ki lahko iztegne roko in nam pomaga.

Papež Frančišek je begunce spodbudil, naj ne izgubijo upanja. Največji dar, ki ga lahko prejmejo, je ljubezen: usmiljen pogled, pozorno poslušanje in razumevanje, spodbudna beseda in molitev, ta dar pa lahko osebe v begunskem centru delijo tudi med seboj. Sveti oče je spomnil na evangeljski prizor o dobrem Samarijanu, tujcu, ki je videl človeka v stiski ter mu nemudoma pomagal. Za kristjane je to prilika, ki se nanaša na Božje usmiljenje, to pa je namenjeno vsem. Po papeževih besedah je to tudi poziv, da pokažemo isto usmiljenje tistim, ki se znajdejo v stiski. Zaželel je, da bi jim vsi bratje in sestre te celine kakor dobri Samarijan priskočili na pomoč v duhu bratstva, solidarnosti in spoštovanja človeškega dostojanstva.

Ob koncu nagovora je Frančišek vsem, še posebej pa otrokom, ostarelim in trpečim, podelil svoj blagoslov ter nanje priklical Božji dar moči in miru.

Po skupnem kosilu z begunci so se papež Frančišek, ekumenski patriarh Bartolomej in pravoslavni nadškof Aten in vse Grčije Hieronim v pristanišču glavnega mesta Mitilene srečali s prebivalci Lezbosa in tamkajšnjo katoliško skupnostjo. Sveti oče je zbrane najprej nagovoril, sledila je spominska slovesnost za vse žrtve migracije. Papež, Bartolomej in Hieronim so zanje zmolili molitev, po minuti tišine pa so trije verski voditelji v morje spustili lovorove vence.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / AFP

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh