Papež Frančišek je minuli teden bil v središču svetovne in domače javnosti. V slovenskih kinematografih od velike noči naprej vrtijo film »Papež Frančišek: pot do Svetega sedeža«. Izšla je pričakovana posinodalna apostolska spodbuda o ljubezni v družini »Amoris laetitia«. Napovedal je obisk begunskega tabora na otoku Lesbos. Doma pa se je vnela polemika ob govoru predsednice Nove Slovenije na sobotnem shodu na Trgu Republike in intervju patra Cestnika za Mladino. V obeh primerih je referenčna oseba tudi papež Frančišek.

Če odmislimo slovensko, vnaprej znano in že tolikokrat videno politično sceno, ko levi medijski prostor izkoristi vsako nakazano ali dejansko vrzel v desnem političnem polu za uveljavljanje načela divide et impera (deli in vladaj), ter naivnost ali politično nesposobnost, da se tej pasti izogneš, je kljub vsemu pomembno vprašanje, kdo je papež Frančišek in kaj je njegova smer. Odgovor na to vprašanje je pomemben zaradi neprestanega polaščanja Frančiška na st...