Papež Kubance pozval k svobodi in spravi
Papež Kubance pozval k svobodi in spravi
Papež Frančišek je v soboto prispel na Kubo, prvo postajo svojega desetega mednarodnega apostolskega potovanja od začetka pontifikata leta 2013. V pozdravnem nagovoru je kubanski narod pozval k svobodi, dialogu in spoštovanju človekovega dostojanstva. Kuba bi lahko postala kraj srečevanja, kjer bi se narodi zbirali v prijateljskem ozračju, je sveti oče dejal med slovesnim sprejemom na letališču v Havani. Po pristanku letala ga je tam pozdravil kubanski predsednik Raul Castro.
Frančišek je v nagovoru izpostavil upanje za nadaljnjo normalizacijo odnosov med Kubo in ZDA, ki jih je v preteklem letu spodbudil kot posrednik v pogajanjih. Po njegovih besedah sta državi z vnovično vzpostavitvijo stikov celotnemu svetu dali spravni zgled.
Predsednik Castro se je papežu zahvalil za njegova diplomatska prizadevanja. Ameriški embargo proti Kubi, ki je deželi prinesel hude posledice, je označil kot »krut, nezakonit in krivičen«. Kljub temu bremenu se je Kuba po Castrovih besedah razvila v socialno in pravično družbo. Kubanski predsednik je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil zahtevo po vrnitvi ameriške enklave Guantanamo iz rok ZDA, obsodil pa je tudi trenutni svetovni red, ki je po njegovem mnenju krivičen, s tem pa spodbuja vojne in spopade.
Frančišek je v nagovoru spomnil tudi na 80. obletnico vzpostavitve diplomatskih stikov med republiko Kubo in Svetim sedežem. »Danes obnavljamo to vez sodelovanja in prijateljstva, da bo Cerkev še naprej spremljala kubanski narod v njegovih upih in skrbeh, v svobodi in z vsemi potrebnimi sredstvi za življenje, da bo kubanska družba lahko še naprej do svojih obrobij oznanjala evangelij.«
Tik pred papeževim prihodom so organizacije za zaščito človekovih pravic na Kubi poročale o nenehnih aretacijah pripadnikov politične opozicije in režimskih kritikov. Katoliška Cerkev lahko na Kubi deluje le omejeno. Po vatikanskih navedbah je med Kubanci okoli 60 % katoličanov, kubanski viri pa omenjajo nižje številke.
Med letom proti Kubi je papež v pogovoru s časnikarji poudaril, kako svet žeja po miru. Trenutno v svetu po njegovih besedah vlada »tretja svetovna vojna v etapah«. Srečanje s sirsko begunsko družino, ki jo je sprejela vatikanska župnija sv. Ane, ga je ganilo in pretreslo. »Na njihovih obrazih je bilo zaznati bolečino.«
Na poti od letališča do kubanske prestolnice je svetega očeta po navedbah vatikanskega tiskovnega predstavnika p. Federica Lombardija pričakalo in pozdravilo več kot 100.000 Kubancev. Tudi kubanski mediji papežev obisk spremljajo z velikim zanimanjem. V ospredju njihovega poročanja je predvsem Frančiškov poziv k spravi med Kubo in ZDA.
Med osrednjim bogoslužjem na Trgu revolucije v kubanski prestolnici pa je papež včeraj obsodil korupcijo v gospodarstvu in elitistično razmišljanje. Slovesne svete maše se je udeležilo več kot 100.000 vernikov, Frančišek pa je zbrane opozoril pred »ideološkim posvajanjem« krščanskih vrednot: »Pomoč bližnjemu nikoli ni ideološka stvar, kajti ne služimo idejam, ampak človeku.«
Jezus je učil veliko nasprotje, da bodo poslednji prvi, je pojasnil papež. »Daleč stran od slehernega elitizma Jezusovo obzorje ni zgolj za izbrance, ki so sposobni doseči željeno znanje ali vzvišene ravni duhovnosti, ampak je vedno predlog za vsakdanje življenje, po katerem bo vsakdanjost vedno imela okus po večnosti.«
Opazovalci so papeževe besede ocenili kot očitno kritiko vladavine komunistične stranke v tej otoški državi, ki na Trgu revolucije sicer običajno prireja parade in zborovanja. Tokratnega bogoslužja se je udeležil predsednik Raul Castro, brat »velikega revolucionarja« Fidela, med udeleženci pa je bila tudi argentinska predsednica Cristina Kirchner.
Frančišek je Kubance pozval, naj sprejmejo šibke in trpeče, kakor jih uči Jezus. »Kajti biti kristjan vključuje služenje dostojanstvu bližnjega, prizadevanje in življenje za dostojanstvo sočloveka«, je dejal sveti oče. Ljubezen, ki jo pričuje evangelij, se kaže v konkretnih dejanjih. »Veličina in pomen naroda, veličina posameznika vedno temelji na načinu, kako služi šibkosti in krhkosti sočloveka.«
Vir: Kathpress / RV
Foto: RV / AFP / EPA / OssRom