Papež Frančišek je med nedeljskim večernim letom iz azerbajdžanske prestolnice Baku proti Rimu znova odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so spremljali njegovo apostolsko potovanje v Gruzijo in Azerbajdžan. Teme tokratne tiskovne konference so bile pot ekumenizma, spori med kavkaškimi državami, prihodnja potovanja, zakonska zveza in apostolska spodbuda Radost ljubezni, sprememba spola in teorija spola in žrtve vojne.

Prvo vprašanje je bilo povezano z obiskom v Gruziji. Sveti oče je odgovoril, da sta ga tam čakali dve presenečenji. Prvo je bilo Gruzija sama oz. širina gruzijske vere, saj si »nikoli ni predstavljal toliko kulture, toliko vere, toliko krščanstva«. Gruzijci so verno ljudstvo s starodavno krščansko kulturo in mnogimi mučenci. Drugo presenečenje pa je bil patriarh, ki je »Božji človek« in ki je papeža med vsakim srečanjem globoko ganil. Glede stvari, ki nas povezujejo in ločujejo, je sveti oče dodal, naj o vprašanjih cerkvenega nauka razpravljajo teologi. Mi, ljudstvo, pa molimo drug za drugega in skupaj delajmo dobro za uboge in druge. To je po papeževem mnenju pot ekumenizma.

Drugo vprašanje se je nanašalo na spor med Armenijo in Azerbajdžanom, ki ga je papež Frančišek omenil v dveh svojih nagovorih. V drugem je poudaril vlogo verstev in dejal, da je po njegovem prepričanju edina pot iskren dialog brez prikrivanja in iskreno pogajanje. Če to ni mogoče, je treba imeti pogum in za pomoč prositi mednarodno sodišče. Druge poti ni, ostane le vojna, ki pa vedno uniči in s katero se izgubi vse. Kristjani bi morali moliti za mir, predvsem pa, da bi srca stopila na pot dialoga in pogajanj ali pa se odločila za pomoč mednarodnega sodišča.

Naslednja tema je bila povezana z zakonsko zvezo in ločitvijo, o katerih je sveti oče prav tako spregovoril med enim svojih govorov. Ko je odgovoril na vprašanje časnikarja, je poudaril, da je vse, o čemer je govoril, z drugimi besedami zapisano v apostolski spodbudi Radost ljubezni. Glede zakona kot zveze med moškim in žensko, kakor ju je ustvaril Bog, je papež Frančišek pojasnil, da »podoba Boga ni človek«, ampak sta skupaj moški in ženska, ki postaneta eno meso, ko se združita v zakonu. Danes obstaja »svetovna vojna proti zakonski zvezi«, ki temelji na filozofiji, da danes delam tako, ko se bom utrudil, pa bom delal drugače. »Biti moramo pazljivi in ne pustiti tem idejam, da vstopijo v nas.« Zakonska zveza je podoba Boga in ko se uniči, se torej umaže ali iznakazi podoba Boga. Radost ljubezni govori, kako ravnati v teh primerih, tu pa vstopi usmiljenje. Človeške slabosti obstajajo, grehi obstajajo, a nimajo zadnje besede: to ima vedno usmiljenje. Apostolska spodbuda najprej govori o temelju zakonske zveze, nato pa o težavah, ki se rešujejo glede na štiri kriterije: sprejemanje ranjenih družin, spremljanje, razlikovanje posameznih primerov in vključevanje, preureditev. Papež Frančišek je opozoril, da se pri apostolski spodbudi vsi ustavljajo v osmem poglavju, kar ni prav. Dokument je treba prebrati od začetka do konca. Kje je središče, je odvisno od posameznika. Za papeža je jedro četrto poglavje, potrebno pa je prebrati vse in razpravljati o vsem, ker gre za celoto.

V odgovoru na vprašanje glede teorije spola je sveti oče najprej poudaril, da je kot duhovnik, škof – in tudi kot papež – spremljal osebe z istospolnimi težnjami in praksami. Spremljal jih je, približal Gospodu, če je bilo mogoče, in nikoli ni nikogar zapustil. »Osebe je treba spremljati, kakor jih spremlja Jezus. Kadar neka oseba, ki je v takem položaju, pride pred Jezusa, ji Jezus zagotovo ne bo rekel: Pojdi stran, ker si homoseksualec!« Eno je, če ima nekdo takšno težnjo ali tudi možnost spremeniti spol, drugo pa je indoktriniranje s teorijo spola, ki je nasprotna naravi, in uvajanje te teorije v šole, da bi spremenili miselnost otrok. To so »ideološke kolonizacije«.

Papež je povedal, da je lani prejel pismo nekega Španca, s katerim se je kasneje tudi srečal, ki je v mladosti veliko trpel, ker je bil dekle. Počutil se je fanta, njegovo telo pa je bilo žensko. Pri dvaindvajsetih letih je to povedal mami. Ta ga je prosila, naj ne stori ničesar pred njeno smrtjo. Ko je umrla, se je tako odločil za kirurški poseg, s katerim je spremenil spol. Kasneje se je tudi poročil. Na njegovi poti ga je spremljal neki škof, ki je po papeževih besedah »dober« škof: za spremljanje tega človeka je med narekovaji zapravljal čas. V četrti, kjer je prebival, ga je novi duhovnik ošteval, da bo šel v pekel; medtem ko ga je stari, osemdesetletni župnik preprosto le povabil k spovedi. »Življenje je življenje in stvari je treba vzeti, kakor pridejo. Greh je greh.« Hormonske težnje ali neuravnoteženosti naredijo veliko težav in pozorni moramo biti, da ne rečemo, kako je vse isto. Vsak primer je treba sprejeti, spremljati, preučiti, razločevati in vključiti. To je tisto, kar bi danes storil Jezus. »Prosim, ne recite: Papež bo posvetil transseksualce! Prosim, prav? Kajti že vidim naslovnice časopisov. Ne, ne. Je kakšen dvom glede tega, kar sem rekel?« Moralne in človeške probleme je treba reševati z Božjim usmiljenjem, z resnico, in vedno z odprtim srcem.

Papež je nato povedal, da bo v kratkem obiskal kraje v osrednji Italiji, ki jih je nedavno prizadel potres. Tja bo potoval sam, kot duhovnik, škof in papež. V naslednjih mesecih bo izbral tudi trinajst novih kardinalov z različnih celin. Potrebno je ravnovesje in v kardinalskem zboru mora biti razvidna vesoljnost Cerkve. Eno izmed naslednjih vprašanj je bilo povezano z začetkom postopka za beatifikacijo nedavno umorjenega francoskega duhovnika Hamela. Sveti oče je odgovoril, da je namen iti v tej smeri, vendar pa je nujno prej poiskati potrebna pričevanja navzočih ljudi.

Glede prihodnjih mednarodnih potovanj je papež potrdil obisk Fatime na Portugalskem. Skoraj zagotovo bo šel tudi v Indijo in Bangladeš. Obisk na afriški celini je odvisen od podnebja, političnega položaja in vojn. Potovanje v Ameriko pa je pogojeno s procesom miru, vse je podrejeno tistemu, kar na plebiscitu odloči ljudstvo. Kar zadeva potovanja, je papež omenil še težavo, da so bili med svetim letom prekinjeni obiski ad limina, kar bo prihodnje leto treba nadoknaditi in zato za potovanja ostaja malo prostora.

Nato je bila omenjena Kitajska, položaj Cerkve in odnosi z Vatikanom. Sveti oče je optimističen. Pristojni stvari preučujejo, se pogovarjajo, obstajajo delovne komisije in sodelovanje je na kulturni ravni. Odnosi se premikajo počasi, a to je vedno dobro.

Španski časnikar je papeža vprašal, kdo bi si najbolj zaslužil Nobelovo nagrado za mir. Mnogi si prizadevajo za mir in težko je izbrati le enega, je odgovoril papež. Nato je poudaril, da je greh proti Jezusu Kristusu, da pod bombami umirajo otroci, invalidi, mladoletniki, civilni državljani. Meso teh otrok, bolnih ljudi, nezaščitenih ostarelih, je Kristusovo meso. Človeštvo bi moralo reči nekaj glede žrtev vojne. Tiste, ki si prizadevajo za mir, je Jezus omenil v blagrih. A reči je treba nekaj tudi o žrtvah in se jih zavedati. Tragedija naših dni je, da so bombe odvržene na bolnišnice z otroki ali na šole.

V povezavi s skorajšnjimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike je papež Frančišek poudaril, da nikoli ne reče niti besede glede volilnih kampanj. Dobro je treba preučiti predloge, moliti in izbrati zavestno. Sveti oče je nato na splošno dodal, da v državi z več kandidati, s katerimi ni nihče zadovoljen, pomeni, da je politično življenje »preveč politizirano« in nima dovolj »politične kulture«. Učenje politične kulture pa je ena izmed nalog Cerkve in fakultet.

Na koncu je papež še dejal, da ima vsakdo v oporoki pravico zahtevati, da se nekaj njegovega uniči, kakor je po besedah časnikarke glede nekaterih svojih dokumentov želel Janez Pavel II. Vendar pa oporoka marsikoga ni bila upoštevana. Papež ni pomembnejši od ostalih, je še dodal sveti oče, ampak je »ubog grešnik, kakor drugi«.

Zadnjo misel je namenil vprašanju, zakaj obiskuje države z majhnim številom katoličanov. Zato, da gre na obrobja katoliške skupnosti. »Resničnost lahko razumemo bolje in vidimo bolje z obrobij, kakor pa iz središča.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet / VR / AP