V Sloveniji od leta 2006 nastaja nov prevod Svetega pisma, ki bo temeljil na slavnem francoskem prevodu Svetega pisma, t. i. Jeruzalemski bibliji. Slednjo so si po besedah odgovornega nosilca in urednika projekta, akademika Jožeta Krašovca, za temelj vzeli zato, ker vsebuje vrsto bogatih uvodov in opomb, ki dodatno pojasnjujejo besedilo. Dodal je, da gre za najbolj priznan in vpliven katoliški prevod Svetega pisma v obdobju po drugi svetovni vojni, preveden v številne jezike. Je klasičen prevod, ki se dokaj dosledno drži izvirnih besedil in značilnega svetopisemskega sloga, hkrati pa uporablja lepo sodobno francoščino, pravi.Toda slovesa Jeruzalemske biblije po navedbah Krašovca ne povezujejo zgolj s prevodom, temveč morda še bolj z odličnimi in uporabnimi uvodi, opombami, referencami in raznimi dodatki. "Ti so prirejeni za spoznavanje temeljnega pomena najpomembnejšega besedišča. Okoli 600 besed je izčrpno obrazloženih v opombah, česar v drugih izdajah Biblije praktično ni," je dejal za STA.

Končen prevod leta 2018

Novi prevod Svetega pisma v slovenščino je začel nastajati deset let po tistem, ko je pri Svetopisemski družbi Slovenije izšel standardni prevod Svetega pisma, ki je bil prvi ekumenski prevod Svetega pisma v slovenščino in sedmi prevod Svetega pisma v naš jezik. Krašovec na vprašanje, zakaj nov prevod po tako kratkem času, odgovarja, da je treba vsak prevod po desetih letih pregledati. Pri pregledu so ugotovili, da obstaja več razlogov, da pripravijo novega. Predvsem so želeli, da bi ta bolj upošteval bogastvo uvodov in opomb Jeruzalemske biblije (La Bible de Jerusalem). Poleg tega gre pri standardnem prevodu za ekumenski prevod, namenjen katoličanom in protestantom, medtem ko bo ta izdaja zgolj katoliška.

Nekatere knjige prevoda so že izšle pri Založbi Družina (Nova zaveza in Psalmi, 2010; Modrostne in preroške knjige; 2013, Peteroknjižje, 2015), zdaj pa končujejo prevod že zadnjih knjig Svetega pisma. V naslednjih dveh letih bodo prevod uskladili, nato pa ga bodo pripravili za tisk v eni knjigi.

Za izdajo celotnega prevoda bodo tako po besedah Krašovca potrebovali 12 let, kar je tri leta manj, kot so potrebovali za standardni prevod. "12 let je kratka doba za tako obsežen projekt, posebej če vemo, da bo knjiga za tretjino obsežnejša, kot je standardni prevod," ob tem ugotavlja Krašovec.Pri prevajanju poleg Krašovca sodelujejo Matjaž Maksimilijan, Miran Špelič, Janez Zupet, Bogomir Trošt in drugi, poleg njih pa še vrsta lektorjev, bralcev korektorjev in drugih sodelavcev.

Od standardnega prevoda Svetega pisma se bo slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma razlikovala ravno po tem, da bodo uvodi, opombe in drugi dodatki obširnejši in bolj vsebinski. "Novi bodo seveda tudi sam prevod ter reference ob robu. Posebnost bo tudi, da besedilo ne bo postavljeno v dveh stolpcih, ampak v enem, kar je bolj pregledno. Tudi tisk bo dvobarven", pravi Krašovec. Prevod bo bolj usklajen, bolj zavestno kot standardni prevod pa bo upošteval tudi slovensko tradicijo. "Značilnost prevoda bo zvestoba izvirniku in iskanje čim lepše slovenske oblike v prevodu. Tako ne bo nepotrebnega spreminjanja posameznih besednih formulacij, ampak bo imela prednost slovenska kultura," pravi.

Sedem prevodov Svetega pisma v slovenščino


Foto: Tatjana Splichal

Do zdaj smo Slovenci dobili že sedem prevodov celotnega Svetega pisma. Prvi je Sveto pismo v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin (1584). Za drugi prevod je v letih 1784-1802 poskrbel Jurij Japelj. Tretji prevod je nastal v letih 1856-1859, pobudo zanj pa je dal ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. Četrti prevod je nastajal v letih 1870-1898 ob sodelovanju jezikoslovca Frana Miklošiča ter pisatelja Josipa Stritarja. Peti prevod je leta 1914 pripravil Čeh Anton Chraska, namenjen pa je evangeličanom. Šesti je izšel v letih 1958-1961 in je znan kot mariborska izdaja Svetega pisma. Standardni prevod Svetega pisma pa je nastal v letih 1980-1996 pod vodstvom Krašovca.

Povzeto po STA

Preberite tudi:
Novi prevod Svetega pisma je »katoliški«, kar pomeni »splošen, vesoljni« - pogovor z urednikom akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem