V sredo, 29. maja, nam je v župniji Stožice avtorica knjige Družina, vezi treh generacij dr. Katarina Kompan Erzar, priznana zakonska in družinska terapevtka, iz svojih bogatih izkušenj in znanja spregovorila o moči medsebojnih odnosov v trikotniku starši-otroci-stari starši. Kako pomembno je, da si vzamemo čas, da drug drugemu prisluhnemo, se začutimo, si damo prostor. Posebno otroci kot gobe srkajo odnos med starši in rastejo iz dinamike družinskih odnosov, ki bistveno vplivajo na razvoj njihovih možganov.

Ob poplavi vzgojnih nasvetov in pomanjkanju časa, ki ga starši preživijo z otroki, kar je bilo izpostavljeno kot težava sedanjega časa, je poudarila, naj se ne obremenjujemo toliko z zunanjimi pravili, saj je bistveno, da se z otrokom srečamo in povežemo v globini. Ne bojmo se tega stika, ni nam treba prebrati gore knjig o vzgoji, naše telo, duša namreč že pozna odgovore, saj so položeni v nas.

Sprejemanje, varnost, zaupanje

Čeprav so morda skupne jutranje minute pred odhodom otroka v vrtec ali šolo skopo odmerjene, svetuje, naj se, namesto da ga bombardiramo z brezhibno opravljenimi opravili dnevne rutine, kot je recimo oblačenje in obuvanje, raje sklonimo k otroku, ki si npr. nikakor ne (z)more zavezati vezalk, in ga potolažimo, mu pomagamo prebroditi njegovo notranjo stisko, ki jo doživlja ob odhodu od doma. Kajti s tem mu damo najpomembnejšo popotnico za nov dan: sprejemanje, varnost, zaupanje ter zavedanje, da je dom varno zavetje, od koder lahko potešen in okrepljen stopi v zunanji svet.

Stiki med vnuki in starimi starši

Pri tem prehodu pa imajo zelo pomembno vlogo kot vezni člen med notranjim svetom družine in zunanjim svetom stari starši. Prav oni so namreč povsod, kjer so stiki med vnuki in starimi starši živi, prvi zunanji svet za otroka. Njihovo pomoč največkrat doživljamo bolj kot razbremenitev staršev, vendar je njihova vloga nepredstavljivo večja, saj predajajo nenadomestljive izkušnje in življenjsko modrost. Zato je v današnji družbi pomanjkanje stika s starimi starši veliko osiromašenje.



Ob tem smo se dotaknili tudi problema zanikanja starosti. V dobi, ko je opevana večna mladost, žal mnogi starejši ne zmorejo sprejeti, da jim pešajo moči, se umakniti in narediti prostora za mlajše generacije. Toliko lepše je zato videti starejše, ki zmorejo sprejeti svoje omejitve in se podati na pot zorenja.



Dr. Katarina Kompan Erzar nam je slikovito opisala, da se pravzaprav vse življenje poslavljamo od starih vlog, da lahko tako sprejmemo nove: ko otrok preraste otroštvo, obleče najstništvo, in nekaj najbolj naravnega je, da ob svoji mami blesti mlada hči, ne njena mama. In tako naprej, vse do starosti, ko človek zasede mesto starešine. Naj ne bo to mesto izpraznjeno, kajti mlajši rodovi ga potrebujejo, in dr. Erzarjeva je dejala, da bodo z življenjskimi izkušnjami prekaljenega in zrelega starega človeka odrasli otroci, vnuki … sami poiskali kot zakladnico modrosti.

Pogovor se je razvil v živahno debato med gostjo dr. Katarino K. Erzar in poslušalci, mnogi so podelili osebne izkušnje, kako se soočajo z izzivi medsebojnih odnosov v družini. Domov smo odšli okrepljeni z globoko mislijo gostje, da je družina svet prostor, ki ga moramo varovati in razvijati, zakon je vendar zakrament in v njem imamo prav vse, kar potrebujemo za bogato in izpolnjeno družinsko življenje, ki daje nato polnost celotni družbi.

Foto: Bernarda Mali