Prav na svetovni dan invalidov in ljudi s posebnimi potrebami je Založba Družina v sodelovanju z Malteškim redom izdala knjigo Cerkev vseh in za vse, ki obravnava vključevanje invalidov v življenje Cerkva na Slovenskem. Gre v bistvu za kratek priročnik, kako ravnati z invalidi in jih vključiti v svoje življenje, še posebej pa v cerkveno skupnost. V Galeriji Družina so jo predstavili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, evangeličanski škof Geza Filo, urednik Cveto Uršič ter invalida Sonja Pungartnik in Dane Kastelic.


Nadškof se je pogovarjal s predsednikom Društva gluhoslepih, Antonom Polutnikom, ki je gluhoslep, ob pomoči tolmačice dr. Simone Gerenčer Pegan.

Strinjali so se, da lahko priročnik pomaga vsem, ki se srečujejo z invalidi. Evangeličanski nadškof Geza Filo je navedel, kako so se združile tri Cerkve: katoliška, evangeličanska in binkoštna, da so zbirale sredstva za mladega invalida, ki je potreboval operacijo v ZDA. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je izrazil veselje, da večina nima osebne izkušnje z invalidnostjo, vendar zato njihovih potreb ne razumemo, zato potrebujemo vzgojo za srečevanje z invalidi, sicer ne znamo pravilno pristopiti in odgovoriti na njihove potrebe, jim pomagati, da bi se v polnosti vključili v življenje skupnosti, v kateri živijo in delajo.

Zdravi se moramo zavedati ,da nekateri potrebujejo pomoč in prilagoditve, da lahko s svojimi darovi in sposobnosti obogatijo tudi druge. »Zdi se mi, da je od stopnje, do kod smo prispeli v tem srečevanju enih in drugih, pravzaprav odvisno, koliko je naša družba dejansko počlovečena. To, da znamo sprejeti in objeti prikrajšane na nekem področju življenja, je znamenje počlovečenosti in zrelosti družbe in skrbi občestva, meni nadškof Zore. Priročnik bo pomagal, da bodo vrata postala bolj odprta in bregovi nekoliko nižji.



Razlog za izdajo knjige so izkušnje Cveta Uršiča z invalidi, njegovo raziskovalno delo, pri katerem se je srečal z razumevanjem invalidnosti (to niso bolniki, imajo le okvaro zdravja), in vera. »Vsi smo ena čreda, vsi smo eno občestvo,« saj smo vsi božji otroci. Pri nastanku knjige je sodelovalo 37 ljudi. Svoje izkušnje so delili invalidi in 18 različnih društev. Pripravlja pa se tudi knjižica, ki bo dostopna slepim in slabovidnim.

Invalid na vozičku Dane Kastelic, ki je tudi sodeloval pri nastanku knjige, je povedal, da knjiga Cerkev vseh in za vse preprosto in jasno pove, kdo so invalidi. »Zajete so vse skupine invalidov, ki so registrirane v svetu in posledično tudi v Sloveniji.«Opozoril je, da so včasih cerkveni objekti invalidom nedostopni. »Verniki smo in imamo tudi pravico do vstopa v cerkev.« Knjigo je priporočal tudi spomeniškemu varstvu, župnijam in podobnim institucijam.

Tudi Sonja Pungartnik se je strinjala, da morajo priročnik brati župnije, predlagala pa je tudi, da bi bila knjiga obvezno čtivo v pastoralni skupnosti in za študente na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dodala je še, da ne gre le za tehnične ovire, temveč tudi za odnos do invalidov. Želi si tudi, da bi se o potrebah invalidov več pogovarjali, o čemer včasih težko govorijo celo invalidi sami, ter da bi jo brali v duhu evangelija: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«



Andrej Šter, predsednik Slovenskega društva Suverenega Malteškega viteškega reda, je dejal, da invalidov ne bi smeli odrivati na obrobje. »Za Cerkev, za vsako skupnost so tisti, ki trpijo, tisti, ki se s težavo prebijajo skozi življenje, najdragocenejši del, zato želim, da se bo res ta knjižica dopolnjevala.« Za to pa je znova obljubil pomoč Malteškega viteškega reda.

Koliko pa je invalidov v Sloveniji?

Uradno je invalidov v Sloveniji 8–9 odstotkov. Cveto Uršič je razložil, da se mednje štejejo otroci in odrasli, ne pa njihovi družinski člani, ki tudi živijo z invalidnostjo, in starejši. Če štejemo tudi njih, je v Sloveniji več kot četrtina ljudi, ki se spopada z invalidnostjo.

Foto: Jože Pavlič