Foto: spletna stran kongregacije

Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja letos praznujejo 150. obletnico ustanovitve kongregacije. Ob tem bo kongregacija prejela najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem, Odličje sv. Cirila in Metoda, ki ji ga škofje podeljujejo v zahvalo in priznanje za njihove velike zasluge na izobraževalnem, karitativnem, duhovnem in kulturnem delovanju ter za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, znana tudi pod imenom mariborske šolske sestre, je prva ženska redovna ustanova, nastala na slovenskih tleh.

Leto milosti

Sestre jubilej obhajajo leto dni, od 13. septembra 2018 do 13. septembra 2019. »To je zares leto milosti, v katerem nam Gospod podarja novo priložnost, da globlje živimo karizmo kongregacije in okrepimo svojo hojo s Kristusom ter medsebojno pripadnost,« je v pismu zapisala vrhovna predstojnica s. M. Klare Šimunović.

Osrednja slovesnost 7. septembra

Osrednja slovesnost, na kateri bo mariborski nadškof metropolit in podpredsednik Slovenske škofovske konference Alojzij Cvikl sestram izročil odličje, bo v soboto, 7. septembra, v Mariboru. Ob 11. uri bo v mariborski stolnici slovesno mašo daroval kardinal Joăo Braz de Aviz, prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Zbrale se bodo sestre z različnih delov sveta, kjer Šolske sestre delujejo, njihovi prijatelji in drugi povabljeni gostje.

Prve sestre so prišle iz Gradca

Zametki kongregacije segajo v leto 1862, ko je papež Pij IX. škofu Antonu Martinu Slomšku na obisku v Rimu priporočil, naj poskrbi za verske zavode za vzgojo mladine. Željo je uresničil s pomočjo članic Katoliškega društva gospá, ki so poklicale šolske sestre iz Algersdorfa pri Gradcu, da bi prevzele vodstvo sirotišnice ter pouk pletenja in šivanja za revne deklice iz Maribora in okolice.

13. september - dan ustanovitve kongregacije

Dve leti pozneje so v Maribor prišle vrhovna predstojnica Katarina Luegger in prve tri sestre. 5. julija 1869 je sekavski škof Zwerger priznal neodvisnost redovne hiše v Mariboru. V želji, da bi sestre za vzgojo ženske mladine več storile, si je s. Margareta Puhar prizadevala za osamosvojitev mariborske podružnice. To se je uresničilo 13. septembra 1869, ko je škof Jakob Maksimilijan Stepišnik za prvo predstojnico nove kongregacije imenoval s. Margareto Puhar, zato ta dan sestre praznujejo kot dan ustanovitve kongregacije. Njen glavni cilj je služenje najbolj ubogim v duhu sv. Frančiška, zlasti otrokom in mladini, na vzgojnem in izobraževalnem področju.


Foto: Jože Potrpin

Kongregacija se je razširila v Celje, na Gorenjsko, Tržaško in Koroško ter v Egipt. V začetku 20. stoletja so sestre odšle v Bosno in Hercegovino, nato na Hrvaško in v Združene države Amerike. Med obema svetovnima vojnama so prišle v Srbijo in Latinsko Ameriko, v zadnjem obdobju v misijone v Afriki (Kongo, Uganda). Zdaj je kongregacija razdeljena na devet provinc in eno regijo, deluje pa v 15 državah.

Druga svetovna vojna in čas po njej je v republikah nekdanje Jugoslavije prekinil cvetoče vzgojno in drugo delo; sestre so izgubile vse šole in druge ustanove. V drugih državah to delo ves čas nemoteno nadaljujejo.

Še vedno se posvečajo vzgoji mladih

V Sloveniji so se šolske sestre prilagodile novim razmeram in poskušajo v okolje, v katerem živijo, prinašati evangeljske vrednote in pospeševati kakovost življenja. Posvečajo se vzgoji mladih, da bi rasli v veri in postali zrele osebe, odgovorni zase in za druge. Prizadevajo si, da bi odgovorile tudi na druge potrebe Cerkve in družbe: sodelujejo pri pastoralnem delu v župnijah, pri svetovanju zakoncem in družinam v stiski, vodijo študentski dom za dekleta, organizirajo duhovne vaje in duhovne obnove za mladino ter počitniške programe za otroke; vodijo kuharske in gospodinjske tečaje.

Skratka, vseskozi poskušajo živeti po karizmi svoje kongregacije (Konstitucije, 2. člen), torej: »živeti iz ljubezni do Boga evangelij v redovni skupnosti tako, da sestre utelešajo, pričujejo in oznanjajo Kristusovo kraljevanje v Frančiškovem duhu trajnega spreobračanja ter v služenju Cerkvi in človeku predvsem na vzgojnem področju«.

Sestre odlikuje zaupanje v Božjo previdnost, pogum za tveganje, vztrajnost v preizkušnjah, odprtost za potrebe ljudi in Cerkve, uboštvo, preprostost, bližina z malimi ljudmi (imenovali so jih »naše sestre«), delavnost, iznajdljivost, prilagodljivost ob velikih družbenih in političnih spremembah in gostoljubnost.