Preiskovanje novoodkritega grobišča. Foto: Marko Pečovnik

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v Kočevskem rogu odkrila novo brezno z ubitimi. V njem so posmrtni ostanki vsaj 35 oseb, moških, morda je med njimi ena ženska.

Potem, ko je Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč lansko leto začela izkopavati grobišče v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, nadaljevanje izkopa je letos zastalo, je dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije, danes sporočil, da sta med topografsko raziskavo kraških brezen v Kočevskem rogu jamarja v enem od brezen naletela na človeške posmrtne ostanke.

Našli posmrtne ostanke vsaj 35 oseb

V petek, 10. julija 2020, so novomeški jamarji in arheologa dr. Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja dr. Petra Leben Seljak iz podjetja Avgusta začeli z raziskavo. Po delnem iznosu posmrtnih ostankov je antropološka analiza odkrila, da gre za posmrtne ostanke vsaj 35 oseb, moških, morda je med njimi ena ženska.

V komisiji po stanju v jami sklepajo, da bodo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb.

Eno od še neodkritih morišč v Kočevskem rogu

»Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem rogu, kjer so posmrtni ostanki predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine, ki se ni uspela umakniti v tujino. Lovili so jih še dolge mesece po koncu vojne in večinoma umorili,« je zapisal Dežman.


Preiskovalci so v breznu zagledali prve sledi komunističnega zločina. Foto: Uroš Košir

»Pričakovali smo, da jih bomo našli tudi v morišču in grobišču v Rugarskih klancih, vendar so bili tam odkriti posmrtni ostanki 22 moških. Glede na odkrite predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške.«

Macesnova gorica: verjetno največje slovensko morišče in grobišče

Zadnje raziskave v Kočevskem rogu so potrdile, da ja brezno pod Macesnovo gorico verjetno največje slovensko morišče in grobišče. Upajo, da bodo letos izvedli razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev v letu 2021.

Analiza več sto predmetov umorjenih v breznu pod Krenom, ki so bile najdeni v breznu pri Debliških livadah, to je v neposredni bližini grobišča Pod Krenom, nakazuje, da gre večinoma za predmete, povezane s pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot.

Tako se jim poraja vprašanje, kje so potem v Kočevskem rogu pobili iz Avstrije vrnjene hrvaške vojne ujetnike. Ali so morda ti v še neznanem breznu v Ušivih jamah?


Posmrtni ostanki umorjenih v roškem breznu. Foto: Uroš Košir

Jože Dežman je zapisal, da prav tako še nimajo odgovora o Italijanih (morda so mislili Jelenov žleb?) v Kočevskem rogu, o katerih so govorili na sestanku na slovenskem Izvršnem svetu 11. aprila 1960. Obravnavali so sporazum med Italijo in Jugoslavijo o prekopu posmrtnih ostankov padlih italijanskih vojakov v Italijo. Takrat so odločili: »Poseben primer so Kraške Jame in Kočevski rog. O teh dveh zaenkrat Italijani ne govore. Če pa bodo postavili to vprašanje bo mogoče odbiti obisk oz. pregledovanje teh krajev edinole z motivacijo, da je Kras v našem obmejnem pasu in da je Kočevski rog kot strateško ozemlje, tajnost.«

V Bosni je preiskavo zločinov omogočila mednarodna skupnost

Dežman je spomnil, da je danes, 11. julija, spominska slovesnost za umorjenimi muslimani v Srebrenici. »Mednarodna skupnost je vložila izredne napore in sredstva v odkrivanje resnice o tem genocidu in sojenju odgovornim zanj.


Preiskovalci na sledi povojnega pomora. Foto: Uroš Košir

Smrt več kot 8.300 mož in dečkov ni bila posledica maščevanja, ampak je bila morilska akcija načrtovana in ukazana z najvišje ravni.

Operacija je zahtevala ogromna sredstva, mobilizacijo moštva, določitev lokacij pobijanja in zakopavanja, oskrbo z prevoznimi sredstvi in strelivom, izbiro lokacij umorov, zagotovitev moštva in strojev za izkop grobov in zakop posmrtnih ostankov žrtev. Genocid je vojska bosanskih Srbov posmrtnih ostankov izvedla od 11. do 19. julija 1995.

Čez desetletje je komisija Republike srpske poročala, da je bilo v genocid vpletenih 25.000 oseb, od tega 19.473 vojakov. 17.974 so jih identificirali z imenom in priimkom.«

Naj Srebrenici sledi Kočevski rog

Kot je še zapisal, se mednarodna skupnost zaveda svoje odgovornosti, ker ni zmogla zagotoviti obljubljenega varstva za ogrožene muslimane. »Na strani zločincev so naredili vse, da bi zločin skrili in zaščitili zločince: uničevanje arhivov, prekopavanje posmrtnih ostankov žrtev, pritisk na priče pred haškim sodiščem, pomoč zločincem pri skrivanju pred aretacijami ...

Če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugod po Sloveniji. R Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodeluje.«

Brezno Stari log

Brezno so našli jamarji med skeniranjem ozemlja z lidar metodo iz zraka zadnji mesec. Nahaja se na novomeški strani Roga, blizu Baze 20. V njem so verjetno domobranci, ki jih je po vojni, leta 1945, Ozna vozila na svoja morišča v Kočevskem rogu.

Tak prevoz sem s pričevanjem voznika tovornjaka dokumentiral avtor tega članka leta 1990. Pričevanje dodajam v priponki.

Vladna komisija bo iz brezna poskušala iznesti vse umorjene; gotovo jih bo več kot 35, kot so jih jamarji na osnovi lobanj »našteli« s pregledom površja dna brezna.


V priponki je pričevanje Franca Miklavčiča iz leta 1990.

Kočevski rog,Franc Miklavčič, Knoj, knjiga Kočevski rog, 1990.doc