V sredo, 22. marca, ob 18.30 bo v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz daroval sveto mašo ob 50. obletnici duhovniškega posvečenja. Pri sv. maši bo imel nagovor koprski škof msgr. Jurij Bizjak, pel pa bo stolni pevski zbor. Zlate maše nuncija Janusza se bodo udeležili slovenski škofje ter številni ugledni gostje. Papež Benedikt XVI. je nadškofa Janusza za apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval 10. februarja 2011.

Juliuszu Januszu je 19. marca 1967 duhovniško posvečenje podelil takratni krakovski nadškof Karol Vojtyla, kasnejši papež Janez Pavel II. V spomin in zahvalo svetemu papežu je nuncij Janusz na dvorišču nove nunciature dal postaviti spomenik.

Nadškof Juliusz Janusz se je rodil 17. marca 1944 v Łyczani na Poljskem. V duhovnika krakovske nadškofije je bil posvečen 19. marca 1967. Po diplomi iz kanonskega prava na Papeški cerkveni akademiji (Pontificia Accademia Ecclesiastica) leta 1973 je vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Služboval je na papeških nunciaturah na Tajskem, v Skandinaviji, Nemčiji, Braziliji, na Nizozemski in Madžarskem. Za odpravnika poslov a. i. na Kitajskem je bil imenovan 25. avgusta 1992, za naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija v Ruandi pa 25. marca 1995. Škofovsko posvečenje je prejel 8. maja 1995 ter si za škofovsko geslo izbral besede apostola Pavla Ljubezen vse prenaša – Amor omnia sustinet (1 Kor 13,7). Za apostolskega nuncija v Mozambiku je bil imenovan 26. septembra 1998, za apostolskega nuncija na Madžarskem pa 9. aprila 2003.

Nuncij Janusz je pred dnevi že obhajal zlato mašo skupaj s poljskimi duhovniki, ki so prejeli mašniško posvečenje leta 1967. Z njimi je somaševal tudi sedanji krakovski nadškof Marek Jędraszewski (foto splet)


Med slavjem zlate maše v Krakovu (foto splet)

Zlatomašnik nadškof Janusz: "Izbral sem besede sv. Pavla: Vem komu sem veroval!"

V pogovoru za Radio Ognjišče je nuncij Janusz dejal, da se slovesnosti duhovniškega posvečenja - leta 1967 je bil 19. marec cvetna nedelja - kot da bi bila včeraj. "Kot vsak kandidat za duhovništvo, mislim, da se takrat nisem zavedal, kaj vse duhovništvo prinaša. Šest let smo se formirali v zaprtem semenišču, brez možnosti, da bi šli v mesto, brez možnosti, da bi prebirali časopise, prepovedano je bilo poslušanje radia,... Živeli smo v idealnem svetu, ne da bi bili soočeni z realnostjo. Takšna so bila takrat semenišča na Poljskem. Zanimivo je, da nisem pogrešal razvedril zunanjega sveta; morda zato, ker ga nisem poznal. Zaradi komunističnega sistema smo bili pozorni na vsak zunanji stik, saj je tajna policija poskušala, da bi postali njihovi zaupniki in vohuni - vedno "v dobro ljudi". Nekateri so padli v to in so moral nato trpeti pod njihovim pritiskom in ovaditi svoje kolege. Iskreno povedano ne vem, če smo bili z metodo izolacije od zunanjega sveta pripravljeni soočiti se z realnostjo v župniji. V vsem tistem ozračju je kakorkoli že, prevladovala velika želja z velikodušnostjo in pogumom slediti Jezusu. Vsi smo bili zelo prepričani v podporo vernikov, zaradi tega smo ostajali ravnodušni. Glede na to, da nas je posvetil nadškof Karol Wojtyla, ki je s svojo svetostjo, inteligenco in pogumom komunistični oblasti tolikokrat pokazal, da je svoboden človek, smo zaupane naloge sprejeli na skoraj brezskrben način. Tudi danes po 50 letih vidim, da je duhovniški poklic potrebno imeti za realnost, ki ne temelji toliko na človeških izračunih, materialni varnosti, na ugodnostih, pač pa na navdušenju in zaupanju, da bo Jezus, ki nas je izbral, opravil svoj del v našem življenju. Iz tega razloga sem za geslo svojega duhovniškega življenja, ki je zapisano na podobicah moje nove maše, izbral besede svetega Pavla 2 Timoteju: "Vem, komu sem veroval."

(vir: SŠK, arhiv Družina, Radio Ognjišče, Gosc Krakow)