Nedelja v znamenju solunskih bratov
Nedelja v znamenju solunskih bratov
V nedeljo, 5. julija, godujeta misijonarja Ciril in Metod, zaslužna za prvo slovansko pisavo – glagolico, pozneje jo je izpodrinila preprostejša cirilica. Hkrati pa sta kot misijonarja širila krščansko vero in zagovarjala bogoslužje v ljudem razumljivem jeziku. Do 9. stoletja je namreč veljajo, da so za to primerni le trije sveti jeziki: hebrejščina, latinščina in grščina. Nemško govoreči škofje so jima zato nasprotovali, vendar ju je podprl papež Hadrijan II. Slovansko bogoslužje je uradno leta 880 potrdil papež Janez VIII.
Kljub preganjanjem Cirila in Metoda (Metod je bil celo v zaporu) in njunih učencev sta prižgala ogenj, ki ga ni bilo mogoče ugasniti. Slovanski jezik, stara cerkvena slovanščina, se je še naprej zapisoval, po nekaterih slovanskih državah še zdaj uporabljajo (nekoliko spremenjeno) cirilico.
Ciril in Metod sta prevedla mnogo del in zato veljata za začetnika književnosti številnih slovanskih narodov. Zaradi njunega delovanja ju je in tako postala pomembni evropski zgodovinski osebnosti. Papež Janez Pavel II. ju je razglasil za sozavetnika Evrope. Obenem pa sta tudi glavna zavetnika Nadškofije Ljubljana in druga zavetnika Nadškofije Maribor, Metod pa je tudi glavni zavetnik Škofije Murska Sobota. Njegovo prizadevanje za slovansko bogoslužje bo škof Peter Štumpf počastil z mašo ob 10. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Njima je po slovanskih deželah posvečenih mnogo cerkva in kapelic. Fotografije tistih, ki ju častijo v Sloveniji, si lahko ogledate v župnijskem uradu Fužine. Razstavo je pripravil Ciril Velkovrh, odprta pa bo od 5. julija.