»Začetek novega akademskega leta preveva skrb in negotovost, a hkrati je začetek tudi radovedno gledanje v prihodnost: 'Kaj se bom novega naučil? Kakšno znanje bom posredoval študentom in na kakšen način? Bomo skupaj in vsak osebno rasli v bolj zrele in pokončne ljudi?' Prosimo za dar Svetega Duha, da bi znali iskati tisto, kar je potrebno, prosimo, da bi se znali izročati Bogu.« Tako Tone Česen, odgovoren za študentsko pastoralo v ljubljanski nadškofiji, nocoj, v torek, 10. oktobra, v uvodu v mašo ob začetku akademskega leta v ljubljanski stolnici nagovoril več sto zbranih študentk in študentov, profesoric in profesorjev ter drugih uslužbencev na fakultetah. Ob nadškofu Stanislavu Zoretu in up. nadškofu Antonu Stresu ter več duhovniki so skupaj prosili za blagoslov v novem akademskem letu.

Nadškof Zore: »Če boš hotel biti sit, se boš moral potruditi … In še bolj kot za kruh na naših mizah to velja za kruh naših uspehov«

Da je začetek študijskega leta lepa priložnost, da leto prizadevanj, študija, stisk in uspehov, predvsem pa zorenja v človeškem poslanstvu izročijo Bogu, je zbrane v pridigi povabil tudi nadškof Zore: »Apostol Pavel je kristjane v Korintu povabil, naj vse delajo v božjo slavo. Tudi mi začenjamo svoje delo v tem študijskem letu z željo in odločitvijo, da bi vse delali v božjo slavo. Saj je v logiki Pavlove misli v božjo slavo samo tisto, kar je koristno in kar izgrajuje.« Zbrane je vprašal, kaj pričakujejo od študijskega leta in nadaljeval z upanjem, da od njih dobi drugačne odgovore, kot jih je pred dnevi ponudila televizija, ko je večina mladih na tako vprašanje odgovorilo, da je njihovo pričakovanje »žuriranje«. »Verjamem, da je cilj vsakega od vas, da bi študijsko leto uspešno zaključil in da bi se drugo leto veselili diplome ali vpisa v višji letnik. Ali ni najbolj pristno veselje tisto, ki je kronano z uspehom?« nadškof je dejal, da je v Svetem pismu nekaj stavkov, ki bi jih moral vsak kristjan imeti nalepljene nad delovno mizo in eden od takih je stavek, ki ga je Bog izrekel Adamu v raju: V potu svojega obraza boš jedel kruh. »Če boš hotel biti sit, se boš moral potruditi. Žel boš samo, če boš prej zemljo obdeloval. In še bolj kot za kruh na naših mizah to velja za kruh naših uspehov, naših medsebojnih odnosov, za kruh naše človeške in krščanske zrelosti.«

Bomo trgali z dreves, ki jih nismo zasadili, in jemali iz kašč, ki jih nismo napolnili?

Priznati si moramo, da nam ta misel ni všeč, ni nam pisana na kožo, je nadaljeval nadškof Zore: »Raje bi stegovali roko kot Adam v raju in jemali tisto, kar je všeč očem, kar si želijo naši čuti. Dejansko se lahko odločimo, da bomo v življenju ravnali na ta način: da bomo trgali z dreves, ki jih nismo zasadili, da bomo jemali iz kašč, ki jih nismo napolnili, da se bomo kitili z lovorjevimi venci, za katere se nismo spotili. To lahko naredimo, vendar so take odločitve kratkovidne. S takšnim načinom ravnanja: z jemanjem, tatvino, goljufijo lahko pridemo do dobrin, a naj jih bo še toliko, ne morejo napolniti naše praznine. Človek, ki ravna po teh načelih, res lahko ima dosti, vendar takega človeka ni, je le lupina, ki ovija praznino.«

»Človek se ne more veseliti lastnega uspeha, če ga boli uspeh drugega.«

Nadškof je profesorje in študente povabil, naj se učijo sodelovati, naj se veselijo ob uspehih bližnjih: »Samo na ta način vam bodo vaši uspehi v veselje. Človek se ne more veseliti lastnega uspeha, če ga boli uspeh drugega.« Prosil je zbrane tudi, da se učijo moliti: biti pred Bogom v besedah in tišini. V pripovedovanju svojega življenja in poslušanju Božjega nagovora. »Prosim vas, naj bo to študijsko leto poleg sedenja v predavalnicah zaznamovano tudi s sedenjem pri Gospodovih nogah. Prosim vas, da vsak dan prosite Boga, naj vas vodi in navdihuje, da se boste dobro pripravili na poslanstvo. Kajti poklic je več kot le znanje in sposobnosti, s katerimi zaslužimo plačo in kar potrebujemo za življenje. Poklic je poslanstvo, s katerim me Bog pridružuje ustvarjanju sveta. In študij je priprava na to poslanstvo.«

Nadškof je študentke in študente povabil, naj molijo za kolege študente, pa tudi za profesorje: »Vem, da boste včasih jezni nanje. Vem, da jim boste v tem letu namenili vse mogoče hude misli in na njihov račun izrekli precej krepkih besed. Vseeno pa molite zanje. In v molitvi vztrajajte. Da bodo tudi po vaši molitvi odprti za Svetega Duha.«.

S petjem je mašo obogatil zbor Habemus Cor (foto p. Ivan Rampre)