Pesmi Ljubke Šorli so vezane na Gorico, na Goriško in na tisto obdobje pesničinega življenja po letu 1933, ko se je po poroki z Lojzetom Bratužem preselila v Gorico. Leta 2003 je pri založbi Branko iz Gorice že izšla zbirka Tolminske pesmi, ki jo je uredil Marijan Brecelj.

Še neobjavljene pesmi

Tokratni urednik zbirke je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž. Med to neprecenljivo dediščino je naštel 1.030 pesmi, od teh kar 233 sonetov (verjetno jih je napisala največ od vseh slovenskih pesnikov ali pesnic). Za knjigo je Tuta odbral še neobjavljene pesmi ali take, ki so bile objavljene le v revijalnem tisku, od Gorice do Južne Amerike, in so nastale po selitvi Ljubke Šorli iz rodne Tolminske v Gorico leta 1933, po poroki z Lojzetom Bratužem. V Gorici je nato ustvarjala 60 let.

Zbranih je 95 pesmi

V novi zbirki, ki dopolnjuje njen pesniški opus, je zbranih 95 pesmi, ki so v glavnem neobjavljene ali so bile objavljene v revijalnem tisku. Knjiga je razdeljena na šest razdelkov: v prvem so pesmi o Goriški, sledita otroška in šolska tematika, v tretjem so zbrane verske pesmi, četrti del je posvečen pokojnemu možu Lojzetu Bratužu, peti govori o vojnih dogodkih in zgodovinskih trenutkih v zamejstvu. V zadnjem delu je izbor priložnostnih pesmi o dogodkih in ljudeh iz goriške preteklosti. Tudi v tokratni zbirki so, kakor že v Tolminskih pesmih, objavljeni akvareli goriškega slikarja Andreja Kosiča. Spremno besedo je napisala Marija Mercina, ki jo je končala z besedami:

»Ljubka Šorli je s svojim pesniškim delom pomembna pričevalka tega krutega obdobja naše preteklosti, istočasno pa v svojih pesmih izpričuje trdno prepričanje o pravičnejšem in lepšem svetu, ki naj temelji na svetopisemskih vrednotah Vere, Upanja in Ljubezni.«


Na predstavitvi v Novi Gorici konec maja: levo je urednik zbirke Igor Tuta, desno avtorica spremne besede Marija Mercina (foto: Novi glas).