»Četrtina žensk, ki živijo v Sloveniji je imela izkušnjo s fizičnim nasiljem od svojega 15. leta starosti dalje, 92 odstotkov povzročiteljev je bilo moških, s katerimi so te ženske živele v partnerski zvezi. Nesprejemljivo je torej vsakršno porazdeljevanje krivde med žrtev in povzročitelja ter prelaganje odgovornosti na žrtve. Nesprejemljivo je normaliziranje nasilja nad ženskami ali njegovo zmanjševanje. Nesprejemljivo je, da okolica ne želi videti nasilja nad ženskami v partnerskih odnosih in da žrtve pri iskanju rešitev ostajajo same!« je v uvodu v mednarodno konferenco poudarila Špela Veselič z Društva SOS telefon in razkrila še več zaskrbljujočih dejstev. Veliko večino umorjenih žensk zakrivijo njihovi partnerji, še prej pa jih dolgo let zastrašujejo, trpinčijo, nadzorujejo in ponižujejo. Tudi če se ženske odločijo, da poiščejo pomoč pri ustreznih institucijah, te pogosto ne verjamejo grožnjam, ki jih izreka mož. Ženske se nato prepogosto vračajo k nasilnemu partnerju, ovržejo ovadbo in tako jim nihče več ne pomaga. Treba pa je preveriti, zakaj je bila ovadba ovržena, vsako grožnjo, vsako psihično in fizično nasilje je treba jemati resno, preučiti dogajanje, ne pa ga sprejeti kot dejstvo. »Pravo vprašanje ni nikoli zakaj ona ostaja, ampak kako ustaviti povzročitelja nasilja. Ko žrtev umakne prijavo, ni naše delo da se umaknemo, ampak se moramo začeti ukvarjati z ovadbo zaradi zastraševanja priče.« Tako bi veliko žensk in tudi otrok lahko rešili pred nasilnim partnerjem, ki jih lahko celo umori. Umor »ni izoliran incident, do katerega pride nenadno in nepričakovano. Je dokončno dejanje nasilja v procesu nasilja«.

"Nesprejemljivo je, da okolica ne želi videti nasilja nad ženskami v partnerskih odnosih in da žrtve pri iskanju rešitev ostajajo same!" Foto: Alenka Žnidar

Marsikdo za nasilje okrivi, kar žrtve, pravi dr. Urek, »zaradi katerega od ženskam lastnih naglavnih grehov (nečistost, lakomnost, napuh) /…/ Pojasnjevati je treba, da žensk ne tepejo njihova usoda, klepetavost, radoživost, preveč lepote, neprivlačnost, prevelike sposobnosti ali prekratka pamet, nezvestoba ali zapečkarstvo, ampak roka nekoga, ki bo svoje izbruhe lahko vedno opravičil pred sabo, navadno vsakič z diametralno nasprotnim razlogom.

Kako pomagati ženskam? Žalostijo besede nekega slovenskega ministra: »Preprosto je treba sprejeti, da se bodo tragedije vedno dogajale.« Če nekdo, ki bi lahko pomagal, ne naredi ničesar, se lahko zgodi marsikaj hudega – »zaradi nesposobnosti in nezmožnosti naše družbe in njenih institucij ter organizacij, da bi nasilje proti ženskam preprečile in učinkovito kaznovale povzročitelje nasilja. Pri tem ne pozabimo, da je nasilje partnerja nad partnerko največji vzrok za zlorabo otrok in daleč najbolj razširjen kontekst za nasilje nad otroki,« je opozorila ga. Špela Veselič. Nasilja moškega nad žensko ne smemo ugotavljati le na podlagi vidnih poškodb, saj dolgotrajno nasilje povzroča predvsem psihično stisko. Na mednarodni konferenci so navedli tudi, da je 11,8 žensk v Sloveniji v zadnjem letu dni je v vseslovenski raziskavi navajala težje fizične poškodbe, že vsaka druga pa je v zadnjem letu dni doživela psihično nasilje.
Foto: Tatjana Splichal

Slovenska zakonodaja pa določa, da se večina groženj ne obravnava na predlog, temveč le z zasebno tožbo. Sodni mlini pa meljejo počasi in so dragi.

Letos je v veljavo stopila Istanbulska konvencija, s katerim bi določili standarde za preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini. Odbor za preprečevanje in delovanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki ga je Svet Evrope ustanovil leta 2008, je osnutek konvencije končal decembra 2010, za podpis pa je bila odprta maja 2011. Slovenija jo je podpisala, pri njenem nastanku pa celo sodelovala, a je še ni ratificirala. Ob tem se ga. Veselič sprašuje, kaj hočemo doseči: ali hočemo urediti preprečiti nasilje v družini ali hočemo le poskrbeti, da ne bi zaradi konvencije imeli preveč dela.

»Delo na področju preprečevanja in obravnave nasilja nad ženskami in nasilja nad otroki ne more in ne sme biti odvisno od dveh ali treh sistemov v državi,« je še dodala ga. Veselič.

Fotografiji sta simbolični.