Danes zaznamujemo dan slovenske hrane, ki spodbuja k povezovanju in celostni obravnavi kmetijskega, okoljskega, zdravstvenega in izobraževalnega vidika.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ko otroci v osnovnih šolah in vrtcih ter zaposleni v številnih podjetjih in institucijah skupaj uživajo zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk. Letošnji slovenksi zajtrki spremlja slogan Po jutru se dan pozna, saj je to najpomembnejši obrok, ki nam daje energijo za fizično in miselno aktivnost na začetku dneva.

Višja hranilna vrednost, manj prevoza, samooskrba

Priporočeno je uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj ima ta višjo hranilno vrednost. Domača hrana ima tudi boljši okus, vendar je manj obstojna. Pot od pridelovalca do potrošnika je kratka, zato se vsebnost vitaminov ne bistveno zmanjša, hkrati pa domači pridelovalci ne uporabljajo konzervansov.

Z uporabo lokalne slovenske hrane na svojem vsakdanjem jedilniku pripomoremo k zmanjševanju sproščanja toplogrednih plinov, kar je težava pri prevozu hrane iz oddaljenih držav, k zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in embalaže. Zagotovili pa bomo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane.


Foto: Tatjana Splichal

Hkrati pa bomo s podpirali slovensko domačno proizvodnjo hrane, pripomogli k ohranjanju delovnih mest, k dvigu stopnje samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano in k izboljšani prehranski varnosti prebivalstva.

Dan slovenske hrane od leta 2012

Vlada Republike Slovenije je 11. oktobra 2012, sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki ga zaznamujemo vsak tretji petek v novembru.

Projekt vsa leta s pristojnimi ministrstvi izvajajo Čebelarska zveza Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Zadružna zveza Slovenije, akciji pa se vsako leto pridružujejo številna nova slovenska podjetja.

Varčna kuharica z domačimi sestavinami

Kako pomembno je hrano pridelati doma, so nekoč dobro vedeli, še posebej med vojno ali kmalu po njej. Zato so gospodinje morale kuhati pač s tistim, kar so imele doma. Pri tem so si pomagale s knjigo Marije Remec Varčna Kuharica, ki jo je Založba Družina znova ponatisnila. Po njenih receptih bomo kuhali tudi na Slovenskem knjižnem sejmu, in sicer v četrtek, 26. novembra, ob 15. uri.

O hrani smo se pogovarjali z etnologom prof. Janezom Bogatajem. Celoten intervju si preberite v prilogi Družine Berem, bereš (PDF na koncu članka).

Kako sami gledate na kuhinjo Marije Remec z današnje perspektive? Česa se lahko naučimo iz njenih receptov, na kar smo morda pozabili?

Predvsem menim, da se lahko naučimo enostavnosti in jasnosti pri podajanju receptov. In še nekaj: Remčeva je kuhala z našimi živili, torej s tistim, kar je zraslo in se zredilo na naših tleh.

So morale gospodinje v časih, ko dobrin ni bilo na razpolago, najti nadomestke? Npr. med za sladkor (ali obratno)?

Zamenjava medu s sladkorjem ni temeljila toliko na pomanjkanju kot na zavedanju zdravega prehranjevanja. Res pa je, da so na drugih področjih znale gospodinje poiskati najrazličnejše nadomestke, ki so z okusi, teksturami in celovitim vtisom pričarali človeku vtis obilja ali vsaj najnujnejše zadovoljitve jedilnih obrokov. Lep primer je pisani kruh, ki je nadomeščal potico, pa tudi uporaba fižola za izdelavo sladic, drevesne skorje in gozdni plodovi za izdelavo kruha itn. Danes so vse te oblike in vsebine prehranskega zgodovinskega spomina pogosto tudi zdrava alternativa sodobnega prehranjevanja, in ne le odraz hudih časov.

Kaj ste pri kuhanju prevzeli od Marije Remec?

Menim, da sta to dve sestavini: enostavnost, torej razumljivost podanih receptov, in varčnost. Slednje je Remčeva izpostavila že v naslovu svoje knjige.

Je med jedmi, ki jih je Marija Remec opisala v knjigi, več tistih, ki jih pripravljamo tudi zdaj ali jih je veliko med njimi tonilo v pozabo?

Večina jedi je še vedno tistih, ki sooblikujejo našo sedanjo vsakdanjo in praznično prehrano. Tudi med tistimi, ki so utonile v pozabo, skoraj ne zasledimo take, ki bi predstavljala večjo težavo za ponovno uvedbo v naše jedilne obroke.


Celoten intervju si preberite tule (PDF):


Berem Beres Varcna kuharica 1.pdf Berem Beres Varcna kuharica 2.pdf



Vir: Dan slovenske hrane: Kaše po Sloveniji, STA, Berem, bereš