Končno smo z izjavo slovenskih škofov ordinarijev o pokopu umorjenih žrtev medvojnega in povojnega nasilja, izdani 30. avgusta, dobili izraženo voljo, ki naj bi pomembno prispevala k pereči problematiki prekopa umorjenih iz morišča v rudniku Huda jama. Upajmo, da ni prepozna, saj postopki za rešitev, ki je po mnenju mnogih neprimerna, že tečejo. Kraja Huda jama in Teharje sta pojem najhujših dogodkov v slovenski zgodovini, prvi zaradi morišča in grobišča globoko v rudniku, drugi pa zaradi povojnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča, ki je komunističnemu režimu služilo za množično uničevanje političnih nasprotnikov. Da je bil rudnik v Hudi jami eno od »teharskih« morišč, se je vedelo ves čas, vendar se o tem 45 let pod komunizmom, tako kot o mnogih drugih temah, ni smelo govoriti. Z demokratizacijo leta 1990 smo govorili lahko, vendar nova demokracija ni zmogla moči, da bi morišča in grobišča primerno urejevala. Organizirale so se le spominske slovesnosti. Šele pred desetim...