Po nedavnih terorističnih napadih v Parizu in Bruslju se to vprašanje lahko porodi vsakemu prebivalcu Evrope. Strah ima velike oči, radi pravimo. Če pa vemo, da je Islamska država, ki jo v Siriji in Iraku stiskajo v kot, izdelala strateški načrt, da na Zahod pošlje dva tisoč teroristov, ki so pripravljeni ponoviti strahotna dejanja iz Pariza in Bruslja še v drugih evropskih mestih, se strah poloti ne le glave, ampak tudi duše in srca.

Veliko malodušja, potrtosti, užaljenosti in besa je bilo čutiti v velikem tednu v evropski prestolnici, v Bruslju, potem ko je bilo v torek, 22. marca, v terorističnem napadu na letališču Zaventem in na postaji podzemne železnice Maelbeek ubitih 35 in ranjenih več kot 340 nedolžnih ljudi, pripadali so 40 različnim narodnostim. Premagovanje strahu in ogroženosti je v dneh velikonočnega tridnevja naraščalo in se krepilo s številnimi civilnimi in verskimi pobudami v prid nenasilja, mirnega sožitja, medsebojnega razumevanja in miru. Dan po napadu,...