Foto: Tatjana Splichal

Svetniški papež Gregor Veliki je nekoč godoval 12. marca (zdaj 3. septembra), zato se je tega dne prijelo ime gregorjevo. Na predvečer gregorjevega ponekod po Sloveniji pripravljajo tradicionalne prireditve spuščanja gregorčkov.

God sv. Gregorja, 12. marec, je do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 veljal za prvi pomladni dan. Dan se je takrat že toliko podaljšal, da obrtniki pri svojem delu niso več potrebovali umetne razsvetljave. Luč so tako na predvečer gregorjevega simbolično vrgli v vodo, kar so imenovali »vuč u vodo«. Ta navada se v zadnjih letih vrača v številne kraje po Sloveniji. Po ljudskem izročilu se na gregorjevo ptički ženijo, zato ga imenujemo tudi slovenski praznik zaljubljencev. Včasih je bil to praznik rokodelcev, ki so v vodo spustili kose desk ali stare cokle, nanje pa so pritrdili sveče – s tem naj bi dokončno pregnali zimo in naznanili začetek pomladi.

V Tržiču nameravajo z gregorčki postaviti Guinnessov rekord. Projekt so novembra lani prijavili komisiji, ki odloča o vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov. V Osnovni šoli Tržič so izdelali 750 gregorčkov, ki jih bodo najprej razstavili na dvorišču šole, zvečer pa spustili po Tržiški Bistrici.

Gregorčke izdelujejo tudi v Kranjski hiši na Glavnem trgu v Kranju, zvečer pa jim bodo gasilci pomagali pri spuščanju gregorčkov v kanjonu reke Kokre. Prav tako bodo »plavajoče luči« izdelovali v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, te bodo nato spustili po svojem bajerju. V Hiši Ljubhospica v Ljubljani pa bodo dvorišče pred hišo okrasili s ptičjimi hišicami, ki jih je pobarvalo več kot 400 otrok iz desetih ljubljanskih vrtcev.

Povzeto po arhiv Družine, STA