Evropa je po gospodarski krizi zabredla še v krizo množičnega prihoda beguncev, na katerega ni bila pripravljena in nanj ni računala. Temu primeren je bil tudi odziv: nihče ni vedel, kaj bi bilo najbolje storiti. Naval beguncev na južne in jugovzhode meje Evrope redko koga pustijo ravnodušnega. Nekatere ob tem napolnjuje empatija, druge negotovost in strah. A dejstvo je, begunci še vedno trkajo na vrata Evrope in države članice morajo človeka vredno poskrbeti za slehernega mimoidočega.

Po pričakovanjih evropski poslanci niso navdušeni nad dogovorom evropskih voditeljev s Turčijo, saj gre le za prestavitev bremena na eno od tretjih držav. Četudi si zatiskamo oči pred nestabilnimi razmerami na jugu Turčije in s tem povezanimi kršitvami človekovih pravic, si bomo morali priznati soodgovornost pri nastajanju vsakršnega prihodnjega problema, če bodo dogovori sklenjeni onkraj uresničevanja evropskih vrednot. Žrtev in poraženci begunske krize (še naprej) ostajajo begunci i...