Levo velika cerkev sv. Lucije, ki so jo pozidali v letih 1642 in 1647. Na sredini mozaik Iveta Šubica pri partizanskem spomeniku, ki prikazuje tri akterje uničenja Dražgoš januarja 1942. Desno doslej malo znana fotografija stare cerkve kmalu po požigu leta 1942.

Ko je novembra 1959 prišel za župnika v Železnike Maksimilijan Ocepek, je že naslednje leto začel z domačini Dražgoš s pripravami na zidavo nove cerkve. V knjigi spominov »Dni premišlja, ki so bili ...« je zapisal: »Že pred prihodom na župnijo mi je g. škof Vovk omenil, da bo treba misliti na novo cerkev.«


Po letu 1945 so v Dražgošah zrasle barake, ena je služila za začasno kapelo med letoma 1945 in 1966.

Leta 1960 so se takoj začeli pogovarjati o gradnji nove cerkve. 5. januarja 1962 je bil prvi sestanek o zidavi cerkve. »Najprej je bilo treba rešiti vprašanje, kje zgraditi cerkev. Nekateri starejši farani so zelo želeli, da bi cerkev zgradili na mestu prejšnje cerkve. Po presoji večine pa naj bi bila nova cerkev na bolj pristopnem kraju. Zato je bil izbran prostor ob cesti, malo odmaknjen od zaselka Pri cerkvi proti zaselku Na pečeh.

Župljan Tomaž Jelenc je bil pripravljen odstopiti za cerkev parcelo št. 413, znano kot njiva Na lopati. 24. februarja 1961 sem vložil na OLO Železniki prošnjo za lokacijsko dovoljenje, ob ukinitvi te občine 29. avgusta drugo na OLO Škofja Loka. Po različnih dodatnih zahtevah in komisijskem ogledu dne 13. februarja 1962 je bila že 14. februarja prošnja zavrnjena z obrazložitvijo, da je to obdelovalna zemlja.

Ta razlog pa nekaj let pozneje ni veljal, ko so na istem mestu zgraditi spomenik Cankarjevega bataljona.« Po zavrnitvi te lokacije so izbrali prostor, kjer je stala baraka zasilne cerkve. Za arhitekta so izbrali Toneta Bitenca, ki je izdelal načrt.

Nasprotovanje režima

Župnika Ocepka je zelo skrbelo, kako bo zbral za gradnjo potrebna sredstva, posebej zaradi zahteve, da morajo to storiti že pred začetkom gradnje.

Potem se je začelo nagajanje oblastnih služb in Udbe. Župnika Ocepka so več let trpinčili, izsiljevali in mu grozili.

Poleti 1964 so le pričeli z deli in cerkev je bila konec leta 1965 zgrajena. 16. oktobra 1966 jo je nadškof dr. Jožef Pogačnik blagoslovil in ob veliki udeležbi duhovnikov, župljanov in drugih vernikov v njej daroval prvo mašo. Leta 1967 so jo opremili, slikar Stane Kregar je naslikal veliko fresko, ki krasi novo cerkev. Na binkoštno nedeljo, 2. junija 1968, je nadškof Pogačnik ob udeležbi več duhovnikov in množice vernega ljudstva posvetil prvo po vojni povsem novo cerkev in oltar. Leta 1971 je škof Stanislav Lenič blagoslovil še nove Jenkove orgle in spomenik ubitim Dražgošanom pred cerkvijo.


Novo cerkev je na binkošti, 2. junija 1968, posvetil nadškof Pogačnik.

Dražgoška cerkev je čudovit sakralni prostor, skupno umetniško delo arhitekta Toneta Bitenca in slikarja Staneta Kregarja.


Zunanji videz cerkve je sodoben, hkrati pa podoba cerkve spominja na staro ljudsko in cerkveno umetnost.

Več si lahko preberete v reportaži v novi številki Družine.