Foto: Tatjana Splichal

Ob prazniku dela in godu sv. Jožefa Delavca smo se s sociologom dr. Igorjem Bahovcem pogovarjali o pomenu dela za sodobnega človeka. Povedal je, da je delo blagoslov, vendar mora biti povezan z drugimi. »Pri delu človek uresničuje svoje potenciale, delo ga povezuje z drugimi in mu pomaga živeti v skupnosti. Delo človeka poveže z Bogom in stvarstvom. Če je delo oropano katere od teh razsežnosti, naredimo redukcije in nastopijo težave.«

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Kako na drugi strani na družbo in posameznika vpliva odvisnost od dela?

Ta dva ekstrema sta zelo prisotna. V današnji ekonomiji so mnogi prezaposleni. Ne samo posamezniki, celoten sistem deluje na način, da od zaposlenih zahteva več in preveč, medtem ko mnogi mladi in nezaposleni ne morejo dobiti dela. To je zelo velik sistemski problem. Pri človeku pa je težava, da ne zna živeti uravnoteženo. Lahko te prime strast po nekem delu, da se ne znaš ustaviti ali da ne znaš k delu povabiti drugih. Treba se je znati ustaviti, si vzeti počitek, dopust, se upokojiti ter delo izročiti drugemu. Delo se mora deliti. Naj dodam še primer, ki sem ga doživel na Filipinih. Ko smo morali iti par sto metrov stran, je domačinka pomignila mlademu fantu, da nas je peljal s triciklom. Kot Evropejcu mi je bilo to čudno, saj bi lahko šli peš. A mi je pojasnila, da je fant tako dobil plačilo, s katerim je za nekaj dni lahko preživel družino. Seveda mu je dala dostojno plačilo in ne tržno ceno prevoza.

Kako lahko opredelimo pravično plačilo?

Pravično plačilo je odvisno od tega, kaj družba zmore in kako se zaslužek razporedi. Včasih je bilo pravično plačilo denimo to, da če je zemlja dala 10 mernikov žita, je kmet dal fevdalnemu gospodarju en mernik, če je obrodila pet mernikov, pa samo pol mernika. Upoštevati je potrebno okoliščine. V današnjem tržnem gospodarstvu to pomeni, da bi morali biti pri delitvi dobička upoštevani vsi, ki pripomorejo k njemu, ne pa da se deli na podlagi neenakih pogodb, torej drugače zaposlenim kot vodstveni strukturi. Tu so izrazito krivične strukture. Danes globalno gledano živimo v zelo krivičnem svetu. V zahodni družbi že desetletja opažamo, da je srednji sloj postal sloj zaskrbljenih, saj ga skrbi za zaposlitev in se mu ekonomska varnost ne zvišuje. Nižjega sloja nihče ne upošteva, višji sloj pa je obogatel. Tudi širše gledano: bogata Evropa je bogastvo pridobila tudi z izkoriščanjem drugih delov sveta v preteklosti in s prenizko ceno nekaterih surovin danes. Pravično plačilo pomeni tudi to, da del dobička daš drugemu delu sveta, da se lahko razvija.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.