Ime rožni venec izhaja iz latinskega izraza »rosarium«, ki pomeni »venec rož«. Prispodoba izhaja iz venca rož, ki so ga nekoč polagali na glavo nevestam. Mi pa z molitvijo rožnega venca spletamo svoje prošnje in zahvale ter jih podarjamo nebeški Materi.

Zgodovina praznika

Pred 453 leti se je 7. oktobra 1571 v Jonskem morju pri Lepantu odvijala odločilna pomorska bitka med ladjevjem Otomanskega imperija in ladjevjem krščanskih dežel, v kateri so bili Turki povsem poraženi; njihov imperij si po tej bitki ni več opomogel, Evropa je bila rešena pred grozečo muslimansko nevarnostjo.

Papež Pij V., ki je vernike prosil in rotil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo na pomoč Marijo, je neverjetno zmago pripisal njenemu varstvu in določil, da se v spomin na ta dogodek vsako leto 7. oktobra obhaja praznik Marije Zmagovalke. Njegov naslednik papež Gregor XIII. je praznik preimenoval v »praznik naše ljube Gospe rožnega venca«.

Ob molitvi rožnega venca premišljujemo glavne dogodke iz Kristusovega in Marijinega življenja, ki jim pravimo skrivnosti. Molitev je razdeljena na štiri dele: veseli, svetli, žalostni in častitljivi del.

Tudi pozneje so si papeži močno prizadevali za širitev te čudovite molitve, med njimi še posebej papež Leon XIII. ob koncu 19. stoletja, ki je o rožnem vencu izdal kar 16 apostolskih pisem in okrožnic, razglasil mesec oktober za mesec rožnega venca in v lavretanskih litanijah dodal vzklik »Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!«

Upodobitve Rožnovenske Matere Božje

Rožnovenska Mati Božja je zavetnica številnih škofij in dežel. Rožnovenski Materi Božji je v Sloveniji posvečenih 13 cerkva, od tega štiri župnijske (Črešnjice, Gornji Logatec, Portorož in Tomišelj) ter devet podružničnih (Bitnje, Gornje Dobravice, Kranj, Šmarna gora, Nova vas nad Dragonjo, Podgorica, Podgorje ob Sevnični, Sela nad Podmelcem in Stopno).

Upodobitev Rožnovenske Matere Božje v župnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. FOTO: Jože Potrpin

Rožnovenska Mati Božja je običajno upodobljena tako, da sedi na oblaku z detetom Jezusom v naročju, rožni venec pa izroča sv. Dominiku. Ta svetnik je namreč ustanovil Bratovščino psalterija naše ljube Gospe, ki je bila zametek številnih poznejših Bratovščin svetega rožnega venca.

Marijino povabilo k molitvi

H goreči molitvi rožnega venca nas je Marija sama povabila že po sv. Bernardki, ko se ji je z rožnim vencem v roki prikazala v Lurdu leta 1858. Po fatimskih pastirčkih, ki se jim je leta 1917 predstavila kot »Kraljica rožnega venca«, pa nas je še posebej nagovorila k tej molitvi. Njim je tudi zaupala posebno molitev, ki jo navadno zmolimo po vsaki desetki: »O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.«

Kip Marije iz Fatime. FOTO: Tatjana Splichal

Svetniki o molitvi rožnega venca

Mnogi svetniki so bili prepričani, da je rožni venec najboljše orožje in najboljša obramba, ki jo premoremo v boju proti zlu in za svetost. Tudi bl. Carlo Acutis, italijanski mladenič, ki naj bi bil kmalu razglašen za svetnika, je zapisal: »Rožni venec je najkrajša lestev do nebes.«

Rožni venec je zlata nit iz labirinta tega življenja do nebeških vrat!
(bl. Anton Martin Slomšek)

Mnoge pesmi, ki jih prepevamo v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, so napisane Mariji v čast. Ena izmed njih je: Kraljica venca rožnega, naj celi svet ti hvalo da! Nekoč je bila v molitev rožnega venca ob večerih, še posebej pa v oktobru, vključena vsa družina. Nikar ne pozabimo na to lepo navado in molitev rožnega venca približajmo tudi našim otrokom in vnukom.