Človeški čas Milana Komarja
Človeški čas Milana Komarja
Urednici argentinske izdaje v uvodu pojasnita, da je besedilo prepis govornih posnetkov profesorjevih predavanj, dopolnjeno z besedili skript, ki jih je Komar izročil študentom in jih v predavanjih komentiral. Celotno besedilo je najzvesteje reproducirano in zato ohranja tudi značilnosti govorjene besede.
Medtem ko za bralce Družine in knjižnega programa naše založbe ime Milan Komar (1921–2006) še zdaleč ni tuje, tega ne moremo trditi za splošnejšo slovensko javnost – ta še vedno premalo pozna tega slovenskega filozofa, ki je bistveno zaznamoval filozofsko misel ne le v Argentini, kjer je deloval od leta 1948, temveč tudi drugod po svetu.
Da bi ga pobliže spoznala in iz njegovih spoznanj črpala navdih za oživljajoče pobude tudi domovina Slovenija, kjer je začel svojo študijsko (pravno in filozofsko) pot, je bil ustanovljen Zavod Philosophia perennis, njegov prvi javni dogodek pa je bil prvi Komarjev popoldan, povezan z izidom nove knjige Človeški čas (založba Družina); prav Družina je bila v sredo, 24. maja, v svoji galeriji tudi gostiteljica tega dogodka (ponovitev je doživel 26. maja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici).
Prvi Komarjev večer je ponudil pestro vsebino: filozof Andrej Lokar je kot soprevajalec ponudil vpogled v svoje razmišljanje o času, spodbujeno s Komarjevo knjigo Človeški čas; pravnik dr. Blaž Ivanc je predstavil vezi, ki so Komarja povezovale z njegovim profesorjem na ljubljanski pravni fakulteti Evgenijem Spektorskim; diplomat in nekdanji slušatelj Komarjevega tečaja za mlade krščanske demokrate dr. Igor Senčar je razgrnil izhodišča Komarjeve družbene in politične misli, literarni zgodovinar dr. Matija Ogrin, urednik večine Komarjevih knjig v slovenščini, pa je segel v preteklost in opozoril na tista mesta v starejšem slovenskem slovstvu, kjer prihaja do izraza pomen spoznavanja samega sebe, kar je bila ena temeljnih prvin Komarjeve misli.