Založba Družina je skupaj z Zavodom Živim oktobra izdala knjigo Novo upanje po splavu, ki govori o težki, v javnosti pa zanemarjeni temi – odločitvi za splav in spopadu s postabortivnim sindromom. V Galeriji Družina so jo predstavili Zavod Živim in nekateri avtorji.

Odločitev za izdajo knjige je dozorela po srečevanju staršev, ki so doživeli to izkušnjo, in želijo s pričevanjem doseči, da nobena mama tega ne bi več doživela, je pojasnila Katarina Nzobandora z Zavoda Živim, dodali pa so tudi strokovno ozadje. Med drugim so svoje misli prispevali upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek, Polonca Sokol z Iskreni.net in Jani Jeriček, terapevt v Zavodu Živim, ki so spregovorili tudi v Galeriji Družina.

Huda stiska mater



O postabortivnem stresu se v javnosti ne govori, je dejal Jani Jeriček. Pojasnil je, da so imajo matere, ki so naredile splav, posledice na telesnem, čustvenem in duhovnem področju, predvsem gre za občutke krivde, depresijo, psihoze, spomine, matere razmišljajo, kakšen bi bil njihov otrok, pojavijo pa se tudi samomorilne misli. Težko se skoncentrirajo za delo in šolo, zaidejo tudi v odvisnosti ali pa spomine zatrejo. Pomembno pa se je spoprijeti s temi čustvi. Matere pa so v hudi stiski tudi pred splavom in takrat je pomembno, da prosijo za nasvet sv. Duha. Razlogi za splav so pogosto finance, čas, starost, bolezen, odnosi s partnerjem … »A čez 5, 10 let nam bo veliko več kot to pomenilo, da bomo imeli mirno vest, da bomo mame, žene, vzgajale bitje, ki bo raslo.«

Bog izniči krivdo in ozdravi rane

Nadškof Turnšek je prepričan, da posledice lahko ozdravi le Bog, ki je ljubezen. »Bog lahko izniči tvojo krivdo, izniči tvoj greh.« Pri spovedi odpušča grehe, še pomembnejši pa je zdravilen poseg tja, kjer je božjo navzočnost greh izrinil. Tudi vloga občestva Cerkve je pri zdravljenju ran po splavu pomembna: kako sprejeti človeka, ki je prekinil življenje. Nekatere ženske so mu celo dejale, da se ne čutijo vredne, da bi molile, zato je pozval, naj molimo zanje. Njihovi otroci so telesno umrli, vendar »človek ne more umreti,« je dejal nadškof, »in nekoč se bomo z njimi srečali.« Lahko jih v duhu krstijo, dajo ime, morda napišejo ime na nagrobnik, če jim to pomaga. »To so vse možnosti, ki nam jih vera daje.«

Dekleta naj določijo pravo ceno zase



Ženske so polne različnih občutkov, zato jim je težko, je pojasnila Polonca Sokol, ki je tako kot v knjigi govorila o vrednosti ženske, želji po ljubljenosti in napačnih predstavah deklet, ki so nesamozavestne, zato naredijo vse, da bi bile opažene. Pomanjkljivo se oblečejo, dajo svoje telo na ogled vsakomur za eno samo sekundo pozornosti. Pri dekletih, ki prezgodaj zanosijo in zato naredijo splav, meni, da je dekle postavila premajhno ceno zase. Ženske hočemo slišati, da smo lepe. Vendar samo poželjivi pogledi niso dovolj, pomembno je, da se v intimnost ne podajo prehitro, temveč naj si vzamejo čas, da spoznajo partnerja in da se oba medsebojno spoštujeta.

Materinstvo je čudovita stvar

V Galeriji Družina smo ob predstavitvi knjige odprli tudi razstavo Ti, ki si življenje samo. Fotografije je posnela Agata Hren, zanje pa jo je navdihnilo materinstvo, ki ga je opisala kot »čudovito stvar«. »Življenje je to, ko ga vidiš, ko ga loviš, ko ga gledaš, kako se smeje, kako joče – življenje je otrok.«


Fotografije spremljajo verzi iz Pavčkove pesmi Novorojen.

Foto: Tatjana Splichal