Sveti Ciril in Metod v Škofiji Murska Sobota ob praznovanju 1.150 obletnice, odkar sta prišla v slovanske dežele. Foto: Tatjana Splichal


Brata Ciril in Metod bosta konec tedna praznujeta svoj god, slovesno pa bo marsikje po slovanskih deželah, tudi v Sloveniji.

Slovanska apostola, ki sta oznanjevala vero v prebivalcem razumljivem slovanskem jeziku, sta namreč glavna zavetnika Nadškofije Ljubljana, hkrati še druga zavetnika nadškofije Maribor, Metod pa je tudi glavni zavetnik Škofije Murska Sobota, kjer bo slovesno mašo v soboto v župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja v čast sv. Metodu, vodil škof msgr. dr. Peter Štumpf.

V soboto bo torej slovesni praznik v kar treh slovenskih (nad)škofijah. Leta 1980 je papež Janez Pavel II. solunska brata postavil za sozavetnika Evrope (poleg svetga Benedikta).

V slovanskih katoliških deželah apostola Slovanov godujeta petega julija, Neslovani pa ju častijo 14. februarja, medtem ko je po julijanskem koledarju god svetih bratov Cirila in Metoda 24. maja.

Ciril in Metod sta se sicer rodila v grškem mestu Solun, njuna mati naj bi bila slovanskega rodu. Njuni krstni imeni sta Konstantin in Mihael, vendar sta se ob vstopu v samostan preimenovala. V zgodovino sta se vpisala kot prva misijonarja, ki sta krščanstvo med Slovane ponesla v njihovem jeziku in bila zaradi tega tudi preganjana.

Leta 863 (lani smo praznovali 1150. obletnico) je velikomoravski knez Rastislav prosil bizantinskega cesarja Mihaela III. za zavezništvo in za škofa, ki bi ustanovil samostojno moravsko cerkev in tako pripomogel pri boju zoper frankovski vpliv. Hotel je škofa, ki zna slovanski jezik, da bi krščansko besedo širil v ljudem razumljivem jeziku. Cesar mu je poslal zelo izobražena misijonarja Cirila in Metoda. Oblikovala sta prvo slovansko pisavo – glagolico (enostavnejšo cirilico sta oblikovala njuna učenca Klement in Naum), ki sta jo sestavila tudi s pomočjo grških črk, in prevajala bogoslužna besedila v prvi slovanski knjižni jezik – starocerkvenoslovanščino. Kot misijonarja sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je obsegalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino. Nato pa sta se odpravila v Rim, da bi dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. Izdal jima ga je papež Hadrijan II., ki je brata sprejel z vsemi častmi tudi zato, ker sta mu prinesla relikvije svetega papeža Klemena, ki je umrl konec 1. stol. kot pregnanec na Krimu. Ciril se iz Rima ni vrnil, ker je zbolel in umrl. Metod pa se je po naročilu kneza papeža podal v Panonijo h knezu Koclju. Vendar je padel v nemilost nemških duhovnikov, ki so bili trdno prepričani, da se sme vero oznanjati le v treh svetih jezikih – latinščini, hebrejščini in grščini, zato so ga obtožili krivoverstva in ga zaprli. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. vrnil dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.

Solunska brata Ciril in Metod sta pomembno vplivala na širjenje krščanstva v slovanskih deželah, oblikovala sta pisavo in knjižni jezik, prevedla mnogo del (zato veljata za začetnika književnosti številnih slovanskih narodov) in tako postala pomembni evropski zgodovinski osebnosti.



Katja Cingerle