V teh dneh mineva 66 let, odkar je izšla prva številka časopisa Družina. Iz verskega tednika z omejenim številom strani se je razvila v kakovosten tednik, ki redno izhaja na 32 straneh. Tudi tehnično je dosegla napredek, saj že od leta 1998 redno izhaja v barvah. Letno izide 52 številk, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka.

Nedelja Družine



Rojstni dan tednika Družina smo slovesno praznovali v Murski Soboti, kjer je mašo daroval škof Peter Štumpf. V pridigi je spregovoril o branju. Rek "Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si" je dopolnil z mislijo: "Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo postajaš". Poudaril je pomen branja dobrega tiska, pozitivnih in kakovostnih vsebin, nasproti s poplavo senzacionalističnih medijev, ki velikokrat prikazujejo zgolj negativne vidike življenja.



Katoliški tednik za sodobnega Slovenca

Časopis Družina je katoliški tednik, ki redno poroča o življenju Cerkve doma in v svetu ter se hkrati ukvarja z vsemi vprašanji, ki zadevajo sodobnega človeka. Z demokracijo se je prostor svobode razširil, zato kot katoliški časopis obravnavamo vsa vprašanja, ki zanimajo sodobnega Slovenca – od kulture in politike, do umetnosti, prostega časa ter tudi športa. Posebno pozornost namenjamo evangelizaciji mladih.

Družino bogatijo priloge: Naša družina (namenjena družini in vzgoji), Kažipot (medijska priloga), Slovenski čas (priloga za družbo in kulturo), Berem bereš (knjige in založniška dejavnost) in Vodnik po duhovnih vajah.



Začetki izhajanja časopisa Družina

Slovenski katoliški tednik Družina je prvič izšel maja 1952 na Kostanjevici nad Novo Gorico. Njen ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator dr. Mihael Toroš, ki je samostojni vikariat 16. novembra 1953 povišal v župnijo Marijinega oznanjenja na Kostanjevici. Časopis Družina je najprej izhajal kot štirinajstdnevnik, namenjen pa je bil vernikom goriške apostolske administrature.



V letu 1952 je bil pritisk komunistične oblasti na Cerkev najhujši in tudi uredništvo se je ukvarjalo s težkimi administrativnimi in gmotnimi ovirami (npr. t. i. »pomanjkanje« papirja). Prva naklada je bila v 15.000 izvodih, z vsako naslednjo številko pa je naraščala. Družina je takrat izhajala kot štirinajstdnevnik. Administrativno omejevanje naklade je trajalo do leta 1962, ko je Družina dosegla 56.000 izvodov. V letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le kot mesečnik. Od leta 1962 pa spet kot štirinajstdnevnik.

Glasilo vseh slovenskih škofij



Dne 20. maja 1965 je apostolski administrator za slovensko Primorje (pozneje koprsko škofijo) škof dr. Janez Jenko Družino zaupal vsem trem slovenskim ordinarijem, ki je takrat tudi formalno postala glasilo vseh slovenskih škofij. To je bil čas ureditev diplomatskih odnosov med SFRJ in Svetim sedežem, zato je postal pritisk komunistične oblasti ohlapnejši, naklada pa je zaradi vse bolj pestre in obširne vsebine strmo rasla (leta 1966 Družina prvič izide v 100.000 izvodih). Vsebina, ki je bila dotlej pretežno omejena na nabožne članke, pridige in kvečjemu domoljubne spise, je svojim bralcem začela širiti obzorje s poročili o dogodkih v Cerkvi doma in po svetu. To je doba pomladne rasti in bujnega razcveta, ki se kaže v rekordnih nakladah. V letu 1971 je štela 130.000, za božič 1971 pa celo rekordnih 147.000 izvodov. Januarja 1973 je začela Družina izhajati kot tednik.

»Kazalec svoboščin pri nas«

Konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let je Družina s svojim pisanjem vztrajno odpirala pereča vprašanja in v javnosti širila kritično misel. Posebej se je angažirala v prizadevanjih za pravice katoličanov in verujočih v socialistični družbi: vprašanja uradne ateistične vzgoje v šolah, praznovanje božiča kot dela prostega dne, pravice vernih v javnih zavodih (duhovna oskrba v zaporih, bolnišnicah, domovih za ostarele), demokratizacija družbe idr. Ob uvedbi demokracije leta 1990 je Družina podpirala osamosvajanje slovenske države.

Družina sedemdesetih in osemdesetih let je, kot je dejal dr. Drago Klemenčič, »kazalec svoboščin pri nas«. Tudi policijska zaslišanja, preiskave prostorov uredništva in sodno preganjanje takratnim urednikom ni vzelo poguma, da ne bi ostali kritični spremljevalci družbenih dogajanj. Zaradi zavzemanja za pravice vernih v družbi je bila Družina 26. januarja 1975 zaplenjena. S hvaležnostjo se spominjajo prvega urednika dr. Jožeta Premrova, pa tudi ostalih nekdanjih urednikov: msgr. mag. Francija Petriča, dr. Ivan Merlaka, dr. Draga Klemenčiča, dr. Janeza Grila in Frančka Križnika.



Foto: Tatjana Splichal, Andrej Praznik, Karlo Smodiš