Ko je na volitvah zmagala levica, smo vedeli, da bodo žrtev njenega vladanja delavni ljudje in Cerkev. Ker predvolilnih obljub ne morejo izpolniti (levičarji nikoli in nikjer niso bili dobri gospodarji, kvečjemu dotlej, da razdelijo, kar so predhodno ustvarili drugi), se rešujejo s sklicevanjem na krivca. Najdejo ga med svojimi žrtvami in ga tako dvakrat ubijejo. Bolj premeteni preproste ljudi zaposlijo še s problemi, kot so npr. istospolno usmerjeni. Pri njihovem odnosu do vere, predvsem katoličanov, ne gre le za posledice politične igre, ampak za sovraštvo. Mnogim je bistvo levičarstva. Novejša zgodovina je polna dokazov. Zato pri nas tak odnos do cerkvenega šolstva, sofinanciranja obnove verskih spomenikov, družinski zakonik … Nazadnje in v posmeh vernim ustanovijo komisijo ali svet za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi. Ker verni zanje niso pravi državljani, ker zakoni in ustava zanje ne veljajo. Takšne komisije ali sveti so prvovrstna lumparija, organi za izigrava...