V Trebnjem so se v soboto, 21. januarja, spomnili častitljivega Božjega služabnika Friderika Baraga in pripravili spominski dan. Z njim vsako leto zaznamujejo obletnico Baragove smrti. Naslednje leto bo jubilejno, saj bodo 19. januarja minilo 150 let.

Mašo je v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete ob somaševanju duhovnikov daroval novomeški škof Andrej Glavan. Pri maši je prepeval zbor Consortium musicum iz Ljubljane. Po njej pa je zbor pod vodstvom Gregorja Klančiča izvedel Oratorij Friderika Ireneja Barage skladatelja Alojzija Geržiniča. V vlogi svetniškega škofa je bil solist Lucas Somoza Osterc, za klavirjem pa Tatjana Kaučič.

Oratorij Friderika Ireneja Barage je nastal v Argentini ob 160. obletnici rojstva. Takrat je Tine Debeljak napisal libreto za oratorij Irenej Friderik Baraga, skladatelj Alojzij Geržinič pa ga je uglasbil. Krstno je bil izveden leta 1960 v Buenos Aieresu, v Cankarjevem domu v Ljubljani pa prvič leta 1994 v sklopu štiridesetletnice Slovenske kulturne akcije.

Življenje med Indijanci

Friderik Irenej Baraga se je rodil 28. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem (zdaj Knežja vas), umrl pa je 19. januarja 1868 v Marquettu v Michiganu v ZDA. Dve leti po njegovem rojstvu se je družina preselila v Trebnje, kjer vsako leto v njegov spomin prirejajo Baragove dneve in spominski dan. Baraga je bil misijonar, škof, popotnik in slovničar. Na Dunaju je študiral pravo, v Ljubljani pa teologijo. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski stolni cerkvi leta 1823 in bil kaplan v Šmartinu pri Kranju in Metliki, dokler ni leta 1830 odšel v ZDA kot misijonar. Večino časa je delal med Indijanci. Nastopil je proti trgovcem, ki so zastrupljali Indijance z alkoholom, in proti vladi, ki jih je izrivala iz njihove domovine. Da bi jim dal dober zgled, je bil tudi sam abstinent, živel je strogo asketsko življenje, vstajal je sredi noči in vsak dan več ur meditiral, tudi meso je jedel le poredko. V škofa je bil posvečen v Cincinattiju v Ohiu leta 1853, svoje prvo škofovsko mesto je dobil v Saultu Ste. Marie, katerega sedež je prenesel v Marquette. V času misijonarjenja je dvakrat obiskal domovino in se srečal tudi z Antonom Martinom Slomškom. Za Indijance in reveže je žrtvoval vse in še pred smrtjo je za zidavo neke cerkve dal svoje zadnje dolarje.

Dela

Škof Baraga je bil avtor številnih verskih knjig, ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Posebnega pomena sta njegov slovar in slovnica čipevskega jezika (Dictionary of the Otchipwe language, explained in English (1853); A theoretical and practical Grammar of the Otchipwe language (1850)). Poleg tega je v nemščini izdal knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), v kateri so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. V slovenščini sta leta 1997 izšli knjigi Krščanski nauk za Indijance, ki jo je izdala Založba Družina, in Opominjevanje za sveto leto.

Založba Družina je leta 2001 izdala knjigo še eno njegovo delo: Baragiana (Pisma in dokumenti 1797-1830), leta 2007 pa je France Baraga ob 150-letnici prve javne Baragove biografije izdal katalog Baragovi biografi in baragoslovci. O tem Božjem služabniku pa si lahko preberete tudi v knjigi Vi ste luč sveta: Sveti na Slovenskem.

Tudi v Michiganu v ZDA Baragovo združenje vsako leto priredi Baragove dneve. V tej ameriški zvezni državi so po njem poimenovali okrožje, mestno občino in vas, v Kranju pa trg in katoliški vrtec. V Novem mestu deluje Zavod Friderik Irenej Baraga za vzgojo in kulturne dejavnosti.

Junaške kreposti potrjene, čudež še ne

Škofijski postopek za priznanje svetništva se je začel leta 1952. Postulator postopka je dr. Andrea Ambrosi, ki v Rimu vodi pravno pisarno za postopke za beatifikacijo in kanonizacijo. Kongregacija za zadeve svetnikov je najprej pregledala dokumentacijo o Baragovem življenju in krepostih, njegove spise in spise o njem ter potrdila upravičenost postopka za ugotavljanje njegove svetosti. Maja 2012 je papež Benedikt XVI. podpisal dekret o priznanju junaških kreposti Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage, s čimer se je odprla pot za njegovo beatifikacijo, prejel pa je tudi naziv »častitljivi«. Škofija Marquette, kjer je bil Baraga prvi škof, zbira obvestila o morebitnih čudežih in preiskuje, ali so ti znanstveno nerazložljivi in ali so se res zgodili na njegovo priprošnjo.

Ozdravil naj bi bolnika z rakom

Domnevni čudež naj bi se zgodil pri pacientu, ki je bolehal za tumorjem na jetrih, kar je potrdilo več preiskav, vključno z magnetno resonanco in ultrazvokom. Pacientova družina in krajevni župnik so molili za ozdravljenje na priprošnjo škofa Barage, pri čemer so na pacientov trebuh pri molitvi položili tudi Baragovo štolo. Bolečina je po tem dogodku popustila, preiskovalna operacija pa ni več odkrila sledov tumorja. Če medicinska znanost ne bo mogla razložiti nenadnega ozdravljenja, bo to ključni dokaz o Baragovi svetosti, na podlagi katerega ga bo papež razglasil za blaženega.

Vir: arhiv Družine, Radio Ognjišče

Preberite tudi:

Papež odobril priznanje herojskih kreposti Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage
Predstavitev Baragovih predmetov v Muzeju krščanstva na Slovenskem
Svetost v dejanju - Ob 180. obletnici prihoda Friderika Ireneja Baraga v Ameriko