Ne vem, če je bilo že kdaj prej, ali vsaj že dolgo ne, videti in slišati toliko otroškega veselja nad vračanjem v šolske klopi, kot letos spomladi. Z veseljem je bila sprejeta tudi novica v avgustu, da se šolsko leto začne v razredih in ne pred računalnikom.
Če se je sprva komu učenje na daljavo zdelo zabavno in preprosto, se je hitro izkazalo nasprotno. Težav je bilo veliko, predvsem pa se je izkazalo, da, kot pravi psiholog Kristijan Musek Lešnik, »šola ni le prostor, kjer se dogaja učni proces /…/, pač pa je tudi prostor socializacije.«

Otroci, sicer vedno bolj priklopljeni na elektronske naprave in vajeni komunikacije prek telefona in družbenih omrežij, so v tem času najbolj pogrešali prav osebni stik s sošolci, prijatelji in tudi z učitelji. Spoznali so, da je osvajanje učne snovi le s prebiranjem besedil in brez učiteljeve razlage precej bolj zahtevno, kot se zdi. So pa razvijali zmožnost prilagajanja in vztrajnost spopadanja z manj ugodnimi okoliščinami. Precej i...