Kot da farna cerkev z zvonikom ali dvema, z ogromno streho in dolgo fasado, z orglami, stranskimi oltarji ter mnogimi drobnarijami, za katere vedo samo izvedeni mežnarji, ni dovolj.

Naše župnije so obložene še s podružnicami. S cerkvicami, v katerih mašujemo morda enkrat letno, njih tempeljski aparat pa bistveno ne zaostaja za župnijsko materjo. Resda jih nekatere župnije, ki so nekoč spadale pod solnograško upravo, nimajo. Druge, postavljene na manj disciplinirano oglejsko podlago, pa jih lahko imajo celo omrežje.

Podružnice župniku pomnožujejo skrbi. Kvalificirajo ga v gradbenika in strokovnjaka za varovanje kulturne dediščine. Nemara slovenski prvak je župnik v Starem trgu pri Ložu, ki je odgovoren za dve farni cerkvi in triindvajset podružnic. Skupaj petindvajset cerkva. Kako zmore? Tako kot drugi slovenski ≫podružničarji≪. Vzljubi jih.

Hudo bi bilo, če bi podružnice predstavljale zgolj dodatne, na župnijsko blagajno in župnikove živce priklopljene čr...