Danes mineva 150 let od smrti svetniškega kandidata, Božjega služabnika in škofa Friderika Ireneja Barage. 19. januar je tudi njegov godovni dan. Zaradi obletnice je letos Baragovo leto, ki se je začelo v soboto, 13. januarja, s slovesno mašo v Trebnjem.

Ob tej priložnosti je pri Založbi Družina prav zdaj izšla brošura o Baragi in podobica z molitvijo. Pripravlja pa se tudi strip, ki ga bo ilustriral Damijan Stepančič. Poleg brošure je Založba Družina še izdala dve Baragovi knjigi: Krščanski nauk za Indijance in Baragiana (Pisma in dokumenti 1797-1830). Leta 2007 je naša založba izdala tudi katalog Franceta Barage, ki je izšel ob 150-letnici prve javne Baragove biografije, Baragovi biografi in baragoslovci. O tem Božjem služabniku pa si lahko preberete tudi v knjigi Vi ste luč sveta: Sveti na Slovenskem.

Življenje med Indijanci

Friderik Irenej Baraga se je rodil 28. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem, umrl pa je 19. januarja 1868 v Marquettu v Michiganu v ZDA. Bil je slovenski misijonar, škof, popotnik in slovničar. Pravo je študiral na Dunaju, teologijo pa v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski stolni cerkvi leta 1823 in bil kaplan v Šmartinu pri Kranju in Metliki, dokler ni leta 1830 odšel v ZDA kot misijonar. Večino časa je delal med Indijanci. Nastopil je proti trgovcem, ki so zastrupljali Indijance z alkoholom, in proti vladi, ki jih je izrivala iz njihove domovine. Da bi jim dal dober zgled, je bil tudi sam abstinent, živel je strogo asketsko življenje, vstajal je sredi noči in vsak dan več ur meditiral, tudi meso je jedel le poredko. V škofa je bil posvečen v Cincinattiju v Ohiu leta 1853, svoje prvo škofovsko mesto je dobil v Saultu Ste. Marie, katerega sedež je prenesel v Marquette. V času misijonarjenja je dvakrat obiskal domovino in se srečal tudi z Antonom Martinom Slomškom. Za Indijance in za reveže je žrtvoval vse in še pred smrtjo je za zidavo neke cerkve dal svoje zadnje dolarje.


Baragova spominska plošča pred cerkvijo v župniji Kranj - Šmartin, foto: Marjan Smerke

Dela

Škof Baraga je bil avtor številnih verskih knjig, ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Posebnega pomena sta njegov slovar in slovnica čipevskega jezika (Dictionary of the Otchipwe language, explained in English (1853); A theoretical and practical Grammar of the Otchipwe language (1850)). Poleg tega je v nemščini izdal knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), v kateri so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. V slovenščini sta leta 1997 izšli knjigi Krščanski nauk za Indijance, ki jo je izdala Založba Družina, in Opominjevanje za sveto leto.

Založba Družina je leta 2001 izdala knjigo še eno njegovo delo: Baragiana (Pisma in dokumenti 1797-1830), leta 2007 pa je France Baraga ob 150-letnici prve javne Baragove biografije izdal katalog Baragovi biografi in baragoslovci.

V spomin nanj v zvezni državi Michigan v ZDA vsako leto Baragovo združenje prireja Baragove dneve. V Michiganu so po njem poimenovali okrožje, mestno občino in vas, v Kranju pa trg in katoliški vrtec. V Novem mestu deluje Zavod Friderik Irenej Baraga za vzgojo in kulturne dejavnosti.

Herojske kreposti potrjene, čudež še ne

Škofijski postopek za priznanje svetništva se je začel leta 1952. Postulator postopka je dr. Andrea Ambrosi, ki v Rimu vodi pravno pisarno za postopke za beatifikacijo in kanonizacijo. Kongregacija za zadeve svetnikov je najprej pregledala dokumentacijo o Baragovem življenju in krepostih, njegove spise in spise o njem ter potrdila upravičenost postopka za ugotavljanje njegove svetosti. Maja 2012 je papež Benedikt XVI. odobril priznanje herojskih kreposti Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage, s čimer se je odprla pot za njegovo beatifikacijo, prejel pa je tudi naziv »častitljivi«. Škofija Marquette, kjer je Baraga služboval, je zdaj zbira obvestila o morebitnih čudežih in preiskuje, ali so ti znanstveno nerazložljivi in ali so se res zgodili na njegovo priprošnjo.


Baragov kip v Kranju, foto: Andrej Praznik

Ozdravil naj bi bolnika z rakom

Domnevni čudež naj bi se zgodil pri pacientu, ki je bolehal za tumorjem na jetrih, kar je potrdilo več preiskav, vključno z magnetno resonanco in ultrazvokom. Pacientova družina in krajevni župnik so molili za ozdravljenje na priprošnjo škofa Barage, pri čemer so na pacientov trebuh pri molitvi položili tudi Baragovo štolo. Bolečina je po tem dogodku popustila, preiskovalna operacija pa ni več odkrila sledov tumorja.

Preberite tudi:

Papež odobril priznanje herojskih kreposti Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage
Predstavitev Baragovih predmetov v Muzeju krščanstva na Slovenskem
Svetost v dejanju - Ob 180. obletnici prihoda Friderika Ireneja Baraga v Ameriko