Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

110 let Marijine kongregacije

Za vas piše:
K. C.
Objava: 10. 12. 2018 / 12:39
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2021 / 10:59
Ustavi predvajanje Nalaganje

110 let Marijine kongregacije

V soboto, 8. decembra, popoldne je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani akademija v čast Brezmadežni.

V soboto, 8. decembra, popoldne je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani akademija v čast Brezmadežni, ki so jo pripravili bogoslovci bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Med akademijo so počastili spomin na ljubljanskega škofa Bonaventuro Jegliča, ki je začel Marijine kongregacije, in na duhovnika skladatelja Alojzija Mava. Hkrati so praznovali 110 let od ustanovitve Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. O kongregaciji sta se pogovarjala Rudi Koncilija in Roman Globokar.



Kongregacija je bila na pobudo tedanjega spiritula Alojza Stroja ustanovljena 20. februarja 1908, ko je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič izdal listino o ustanovitvi, čez nekaj dni pa še potrdil njen statut. Na akademiji so poslušali del nagovora škofa Jegliča ob sprejemu prvih članov kongregacije.

Jeglic.docxJeglic.docx

Kanonično je bila sicer ustanovljena šele mesec kasneje, 25. marca, na praznik Gospodovega Oznanjenja, ko je bilo v knjigo članov vpisanih prvih 71 bogoslovcev in duhovnikov. Pod zaporedno številko 1 zasledimo ime pobudnika Stroja.

Odseki

Že v aprilu so ustanovili prve odseke. Eden je spodbujal k pogostemu prejemanju obhajila, t. i. Obhajilni odsek, drugi k čaščenju Najsvetejšega (Adoracijski odsek), in tretji, ki je zbiral navdušene nad lepoto umetnosti pod imenom Odsek za cerkveno umetnost. Po prvi svetovni vojni lahko zaznamo mnogo novosti tudi na tem področju.

Iz tega časa poznamo: Odsek presvetega Srca Jezusovega, Evharistični odsek, Misijonski in Apostolski odsek. Natanko deset let po kanonični ustanovitvi, 25. marca 1918, so se na slovesen način spomnili njene ustanovitve. Skupaj z njo so namreč praznovali dvajseto obletnico škofovskega posvečenja njenega ustanovitelja. Število članov je v tem času naraslo do številke 258. Zdaj jih je že 2.415. Istega leta so datum sprejema premaknili s praznika Oznanjenja na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije.

Krožki in akcije

Druga svetovna vojna je okrnila delovanje kongregacije. Šele v šestdesetih letih lahko opazimo počasno prebujanje, ko se začnejo oblikovati krožki, npr. ekumenski, misijonski, liturgični, pozneje še pritrkovalski in fotografski krožek. Vsi ti in še drugi so oblikovali življenja mnogih bogoslovcev, a so na žalost v letih 2015/16 postopoma zamrli. Kongregacija sama je z leti uvajala, predvsem na duhovnem področju, številne dejavnosti. V adventu in postu se izberejo predlogi za advente in postne akcije, ki so največkrat karitativne in spokorne narave. Še zdaj poznamo t. i. Majniške izlete, ki so v času dveh ločenih semenišč v Ljubljani in Mariboru, igrali pomembno vlogo pri ohranjanju stikov med njima.



Publikacija

Kongregacija vsako leto izda knjigo, ki jo prejmejo vsi člani, zato se je od njene ustanovitve nabrala že zajetna zbirka knjižnih del. V začetku so jih pripravljali sami, v zadnjih letih pa so to predvsem prevodi tujih avtorjev.

Člani so vsi slovenski duhovniki in škofje

Člani kongregacije so praktično vsi slovenski škofijski duhovniki in škofje. Poleg tega pa je kongregacija v zadnjih letih med drugim med svoje člane sprejela tudi naslednje škofe, ki sicer izhajajo iz redovniških vrst: leta 2014 Stanislava Zoreta, leta 2015 Alojzija Cvikla in leta 2016 Petra Štumpfa.

Kljub manjšim generacijam bogoslovcev v zadnjih letih kongregacija aktivno deluje in uresničuje svoje cilje, med katerimi je glavni navduševati bodoče duhovnike za ljubezen do Marije in širiti pristno marijansko duhovnost.

Skozi leta je bilo vanjo sprejeto mnogo bogoslovcev in duhovnikov. V soboto so bili vanjo sprejeti štirje novi člani in se tako pridružili duhovnemu združenju pod varstvom Brezmadežne Marije. Kongregacija je v vseh letih njenega delovanja z molitvijo povezovala številne slovenske duhovnike in bogoslovce. Eden takih je bil prav gotovo tudi duhovnik in skladatelj Lojze Mav. Letos mineva 120 let od njegovega rojstva. Te obletnice skladatelja, ki je zapustil veliko pesmi, ki se še vedno prepevajo v cerkvah, so se spomnili z njegovimi pesmimi, ki jih je zapel zbor Bogoslovnega semenišča.

Kroniko kongregacije je pripravil Janez Meglen, prebral pa Marko Dolinar.

Vir: Vatican News, foto: Tatjana Splichal

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh