V zadnjih dneh se v javnosti večkrat in iz različih krogov omenja pobuda za nominacijo slovenskega misijonarja na madagaskarju Petra Opeke za Nobelovo nagrado za mir.

To pobudo podpira tudi njegov sobrat v misijonski družbi, lazarist in ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Kot je dejal na današnji tiskovni konferenci, Pedra Opeka pozna že od leta 1972, ko je bil še študent v Ljubljani in nato v Parizu, torej še preden se je leta 1975 podal kot misijonar na Madagaskar. Pozneje ga je dvakrat tam tudi obiskal, prvič leta 1982 in drugič leta 2010. »Obakrat sem,« je dejal nadškof Stres, »na lastne oči videl in občudoval njegovo neizmerno zavzetost in požrtvovalnost v službi najbolj zapuščenih. Vedno se je navdihoval pri sv. Vincenciju Pavelskem, ustanovitelju družbe lazaristov, katere član je. Njegovo delo je doseglo vrhunec, ko je prišel delovat v glavno mesto Antananarivo in tam odkril ljudi na smetišču, ki so največji reveži med reveži. Ustanovil je združenje Akamasoa, ki ga vodi in je do danes rešil več deset tisoč ljudi iz najglobljega brezna revščine in moralnega propada ter jim vrnil človeško dostojanstvo in jih ponovno vključil v človeško družbo.«

Če bo Pedro Opeka dobil Nobelovo nagrado za mir, bo po Stresovih besedah »postal nekakšen svetovni prvak na moralnem področju ljubezni do bližnjega in človekoljubnosti in sem globoko prepričan, da je do tega upravičen«.

Delo misijonarja Opeke je na tiskovni konferenci predstavil tudi narodni ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin.

V Misijonskem središču Slovenije po njegovih besedah podpirajo vsako pobudo, ki širi pozitivno védenje o velikem humanitarnem delu, ki ga po celem svetu opravljajo slovenski misijonarji, zato so po svojih močeh pomagali tudi pri podpori in uresničitvi ideje, da se Pedra Opeko predlaga za prejemnika Nobelove nagrade za mir, saj z njim tvorno sodelujejo že več kot 30 let. Ravnatelj Kerin je ob tem poudaril, da je tudi pri nas veliko dobrih ljudi, ki Opekovo delo ne samo spoštujejo, temveč s svojim darovi tudi podpirajo njegovo poslanstvo pri odpravljanju in omejevanju revščine na Madagaskarju. Ob tem je omenil podatek, da so ljudje dobre volje v Sloveniji v zadnjih treh letih samo za nakup riža za otroke iz smetišča zbrali preko 380.000 evrov. »To dejstvo«, kot je poudaril Stane Kerin, »pove, da ljudje poleg občudovanja misijonarjeve osebnosti razumejo stisko otrok in družin ter preko Opeke konkretno pomagajo. Samo občudovanje in sočustvovanje pa nista dovolj, potrebno je narediti korak naprej in pomagati. Dobrotniki so zgled udejanjene pomoči najrevnejšim na Madagaskarju.

Delo Pedra Opeke je v Sloveniji dobro znano – tudi po zaslugi nacionalne televizije in njenega novinarja Jožeta Možine, ki je posnel odmeven film z naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj. Na DVD-ju ga je izdala založba Družina.

Glede začetkov nominacijske akcije pa je Kerin dejal, da je lani spomladi stekla »na najvišji vladni ravni, tako s strani predsednika vlade Janeza Janše, ki je imel v ta namen pogovore v Združenih narodih, kot evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Vse je v skladu s pravili Nobelove ustanove potekalo v tajnosti do uradne objave«.

Ravnatelj Misijonskega središča je izrazil tudi posebno zahvalo dr. Ediju Gobcu iz Clevelanda v ZDA, ki ima kot posameznik največje zasluge za promocijo Pedrove nominacije med mnogimi osebnostmi po svetu. Zadnje leto je namreč skoraj vse delo ustanove SRCE (Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra) posvetil tej dejavnosti. V Misijonskem središču Slovenije sicer vse ljudi dobre volje vabijo, da se pridružijo tej pobudi.

Prekop škofa Rožmana

Druga točka tiskovne konference pa je bila namenjana prekopu ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v Slovenijo.

Pobuda za prekop je časovno povezana s 550. obletnico imenovanja prvega ljubljanskega škofa Žiga grofa Lamberga (1463), ki ga je na to mesto imenoval papež Pij II. – njegov nekdanji sodelavec iz časov skupnega dela pri cesarju Frideriku III. Anekdota, ki jo je na tiskovni konferenci omenil voditelj ljubljanskega nadškofijega arhiva dr. France Dolinar, pravi, da je Lamberg Eneju Silviu Piccolominiju, poznejšemu papežu Piju II., ko je zapuščal cesarsko službo in se odločil za duhovništvo, napovedal, da bo nekoč papež. Piccolomini naj bi na to napoved odvrnil: »Če se bo to zgodilo, bom tebe imenoval za škofa«.

Kot je dejal nadškof Stres, je prav obletnica imenovanja in posvetitve prvega škofa prava priložnost, da v Slovenijo vrnemo posmrtne ostanke enega izmed njegovih naslednikov, škofa Rožmana, in jih pokopljejo v grobu ljubljanskih škofov. S tem ljubljanska nadškofija po Stresovih besedah uresničuje želje in pobude, do katerih je prišlo že večkrat v preteklosti, ne nazadnje tudi pred 12 leti, ko je ta pobuda prišla celo s tedanjega državnega vrha.

Kot je leta 2007, ob pravni rehabilitaciji škofa Rožmana (takrat je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo proti njemu in politiku dr. Mihu kreku), pokazalo razkritje diplomatskega dopisovanja iz leta 2001 med Svetim sedežem oziroma njegovim tedanjim držav in predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom, se je slednji zavzemal za prekop z naslednjo argumentacijo: »V korist pomiritve zaradi sporov po že odmaknjenih medvojnih dogodkih bi bilo, če prekopa pokojnega ljubljanskega škofa gospoda Rožmana ne bi povezovali s sodnimi postopki … Grob v domači zemlji mu gre po našem razumevanju evropske krščanske civilizacije in ta etična zapoved ne more biti odvisna od sodnega razpleta …«

Sveti sedež je leta 2001 vztrajal, da je za prekop potrebna prejšnja pravna rehabilitacija, kar se je, kot smo omenili, šest let po tem pismu tudi zgodilo. Ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obsodbo ljubljanskega škofa Rožmana razveljavilo, je »upravičenost do groba v domači zemlji še toliko bolj utemeljena«, je dejal nadškof Stres, zato so na nadškofiji začeli z zbiranjem soglasij in dokumentacije ter upamo, da bodo potrebni in dokaj zapleteni postopki potekali brez težav. Nadškof Stres je ob tem izrazil željo, da »prenos in pokop ostaneta na etični ravni pravice do dostojnega pokopa v domači zemlji, kar bi bil korak naprej k pomiritvi. Verjamem, da bo slovenska javnost to tudi tako sprejela.«

Ali bo do prekopa prišlo že do 9. marca, ko se bomo spominjali 130. obletnica rojstva škofa Rožmana, je ta čas zaradi zapletenosti postopkov težko napovedati.

Več o pravni rehabilitaciji škofa Rožmana v članku iz leta 2007.

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/F939AAA40A34E9E7C12573770032BA25?OpenDocument